Dejan Kaloh, nekdanji poslanec SDS, se je tik pred ustanovitvijo nove stranke sprl z Anžetom Logarjem

Delegati so poslanca Anžeta Logarja na ustanovnem kongresu nove politične stranke Demokrati v Mariboru soglasno potrdili za prvega predsednika novoustanovljene stranke. Novoizvoljeni predsednik je v nagovoru izpostavil, da Slovenija potrebuje zmagovalno miselnost. Čas je za sodelovanje in veliko programsko koalicijo, je prepričan.

Pred ustanovnim kongresom Demokratov je nastal tudi spor okoli imena. Prvak SDS Janez Janša Anžetu Logarju očita krajo imena, Logar medtem težav pri vpisu stranke v register strank ne pričakuje. Je pa njegovo društvo Platforma sodelovanja na urad za intelektualno lastnino podalo vlogo za registracijo znamke Demokrati. Enako je storila tudi SDS.

Nekdanji predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar je bil v SD, LMŠ, LIDE, Gibanju Svoboda, zdaj odhaja k Demokratom.

Faris Kočan, politolog in profesor na FDV, o zgrešeni predsedniški kampanji ameriških demokratov

Na družbenem omrežju x je Janez Janša objavil kratek članek, pravzaprav nekakšen scenarij predčasnih volitev, katerih cilj naj bi bil, kot razkriva prvak opozicije, »skrajšati muke Golobovi koaliciji in hkrati preprečiti oblikovanje desnosredinske razvojne vlade«.

Plaz izstopov iz SDS se nadaljuje, Anže Logar pa dobiva okrepitve. Danes je iz stranke izstopila tudi nekdanja poslanka in aktualna državna svetnica Elena Zavadlav Ušaj.

Ustanovni kongres stranke Demokrati bo potekal 16. novembra v Mariboru, je na svojem FB profilu danes potrdil Anže Logar.

Donald Trump je oseba, ki v politiki ne zasleduje interesov svoje države in njenih državljanov, ampak izključno svoj interes. Tako bivšega in morda tudi novega ameriškega predsednika povzame izkušeni diplomat Roman Kirn, nekdanji veleposlanik Slovenije v Združenih državah Amerike in hkrati nekdo, ki se je s Trumpom tudi osebno spoznal. Za Reporter je spregovoril o prihajajočih ameriških predsedniških volitvah, do katerih sta še dobra dva tedna; povedal je, kaj prinaša zmaga Trumpa in kaj Harrisove; poudaril je, kaj utegne biti ključno v preostanku volilne kampanje ter povedal, pri čem nam Melania ne more pomagati.

Ne protesti na ulicah ne razmajana organizacija z dolgimi vrstami niso zmotili rajanja demokratske stranke v Chicagu. Med plesom, slovitimi gosti, gorečimi govori ter solzami in smehom tisoče delegatov so podpredsednico Kamalo Harris uradno ustoličili kot prvo ameriško temnopolto predsedniško kandidatko. Znova so na robu pisanja zgodovine, a tekma z republikancem Donaldom Trumpom bo dolga in trda.

Podpredsednica ZDA Kamala Harris je sinoči s sklepnim govorom nacionalne konvencije demokratske stranke sprejela predsedniško nominacijo za volitve 5. novembra. Obljubila je, da bo predsednica vseh Američanov, njen govor pa je bil še posebej odločen glede zunanje politike, kjer je iskala srednjo pot med podporo Izraelu in Palestincem.

Ameriški predsednik Joe Biden je z ognjevitim govorom, v katerem je našteval dosežke svoje vlade in napadal republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa, v ponedeljek pozno zvečer sklenil uvodni dan nacionalne konvencije demokratske stranke v Chicagu in pozval Američane, naj volijo Kamalo Harris.

Ameriški republikanci so s strankarskega zleta v Milwaukeeju odhajali opiti s prepričanjem, da je predsedniška tekma že skoraj dobljena. Dva dni kasneje so se zbudili z glavobolom, predsednik Joe Biden se je odrekel kandidaturi, nova tekmica je podpredsednica Kamala Harris, demokratska stranka pa kipi od energije.

Začetka letošnjega poletja se bomo morda spominjali kot enega tistih prelomnih obdobij, ki so spremenili tok (ameriške) zgodovine. Prazen pogled predsednika ZDA Joeja Bidna, ki je na televizijskem soočenju z izzivalcem Donaldom Trumpom mukoma oblikoval stavke, je morda slednjemu na stežaj odprl vrata v Belo hišo. Demokratsko stranko pa porinil na rob paničnega kaosa.

Volilna kampanja bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa po četrtkovem televizijskem soočenju z Joejem Bidnom razglaša zmago ne le na soočenju ampak tudi na novembrskih volitvah, medtem ko so zaskrbljeni demokrati začeli na glas razmišljati o možnosti zamenjave svojega predsedniškega kandidata, poročajo ameriški mediji.

Prvo televizijsko soočenje ameriških predsedniških kandidatov je sinoči povzročilo resno zaskrbljenost pri demokratih glede Joeja Bidna, republikanci pa so bili z nastopom Donalda Trumpa zadovoljni, meni velika večina ameriških političnih analitikov. Debata je sicer minila bolj v znamenju medsebojnih žalitev kot pa resne politične razprave.

V Teksasu svitki bodeče žice ločujejo izmučene ljudi, ki se gnetejo na ozkem pasu zemlje med reko Rio Grande in ostro oviro, ter ameriške vojake, ki jih skoraj v zadregi skušajo odgnati. Meja med ZDA in Mehiko je pred novimi predsedniškimi volitvami znova politično bojišče, priseljenci sredstvo za piškave zmage, politika priseljevanja pa ostaja ujeta v prejšnje stoletje. Le da je ameriška desnica tokratni spopad prignala do roba ustavne krize.

Ameriški mediji so demokratsko senatorko iz Nevade Catherine Cortez Masto sinoči razglasili za zmagovalko senatnih volitev v Nevadi proti republikancu Adamu Laxaltu s čimer imajo sedaj demokrati po torkovih vmesnih volitvah sredi predsedniškega mandata v novem senatu zagotovljenih najmanj 50 sedežev.

Vmesne kongresne volitve utegnejo biti za ameriškega predsednika Joeja Bidna hud udarec, saj obstaja velika možnost, da republikanci dobijo nadzor nad kongresom. Zmaga republikancev bo tudi spodbuda za Donalda Trumpa, ki se očitno resno pripravlja na predsedniške volitve leta 2024.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je republikanskemu kongresniku slovenskega rodu Paulu Gosarju v sredo izrekel ukor zaradi animiranega videa, na katerem z mečem ubije demokratsko kolegico iz New Yorka Alexandrio Ocasio Cortez. Za ukor sta poleg 221 demokratov glasovala dva republikanca, 207 pa jih je bilo proti.