Ameriški demokrati še vedno poskušajo dojeti (in razumeti) politično zmedenost prejšnjega poletja in jeseni ter pretres volilnega večera. Vse to ob zgroženosti in občutku nemoči, ki se kopičita ob vsakodnevnih izpadih druge vlade Donalda Trumpa. Ta se je pred osmimi leti nemudoma soočil s silovitim odporom, v drugo je dolgo komaj tlel. Sedaj ga razpihujeta veteran levice, za katerega je dovolj le ime – Bernie, in naslednica, za katero je dovolj le kratica – AOC.

Na predsedniških volitvah je dosegel več kot 46 odstotkov glasov in napovedal začetek nekaj velikega, naslednje leto je ustanovil Platformo sodelovanja, lani pa napovedal, da se bo potegoval za vrh SDS, na koncu je ustanovil svojo stranko. Kakšni so njegovi načrti, kako komentira aktualno politiko, ali bo tudi v naslednji vladi zunanji minister. S predsednikom Demokratov Anžetom Logarjem smo se pogovarjali tudi v Reporterjevem podkastu o politiki, ki ga lahko spremljate tudi na TV Veseljak in Aktual TV.

Na predsedniških volitvah je dosegel več kot 46 odstotkov glasov in napovedal nekaj velikega. Naslednje leto je ustanovil Platformo Sodelovanja, lani je napovedal, da se bo potegoval za vodenje SDS, na koncu pa je ustanovil svojo stranko. Kakšni so njegovi načrti, kako komentiral zunanjo politiko, ali bo tudi v naslednji vladi zunanji minister – to je le nekaj iztočnic za pogovor z Anžetom Logarjem, predsednikom stranke Demokrati, s katerim je v novi epizodi Reporter podkasta spregovoril novinar Igor Kršinar.

SDS je na upravno sodišče vložila tožbo zoper ministrstvo za notranje zadeve in njegovo odločitev, da stranko Demokrati, ki jo vodi Anže Logar, vpiše v register političnih strank, poroča Delo. Predlagajo, naj upravno sodišče ime Demokrati izbriše iz registra in prepove delovanje pod tem imenom. Logarju se tožba zdi neutemeljena.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar je predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič z dopisom obvestil, da sprejmejo ponujena mesta NSi v delovnih telesih DZ. V Knovsu bo tako mesto zasedel Tine Novak, v komisiji DZ za nadzor javnih financ pa Eva Irgl. Ob tem ostalim poslanskim skupinam očita, da so prelomile dogovor.

Prvak SDS Janez Janša bo v primeru zmage na volitvah potreboval še vsaj tri koalicijske partnerje, zato si želi podrediti programsko sorodne stranke. Tako bi rad v NSI zamenjal Mateja Tonina z Jernejem Vrtovcem, v SLS pa nastavil Petra Gregorčiča, za Anžeta Logarja pa pričakuje, da bo pobral sredinske volivce. Pavla Ruparja je verjetno že odpisal, ker je preveč očiten satelit. Toda račun se mu lahko ne izide, saj so stranke druga drugi največje tekmice. Tako je vprašanje, koliko izmed teh manjših strank bo sploh prestopilo parlamentarni prag.

Največja opozicijska stranka se aktivno pripravlja na volilno kampanjo. Prejšnji teden so sporočili, da so predčasno zbrali podpise za razpis referenduma o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Do srede so zbrali več kot 47 tisoč podpisov, za razpis referenduma pa jih potrebujejo najmanj 40 tisoč.

Najvišjo podporo med strankami ohranja SDS z 21,1 odstotka, kaže anketa Mediane za Delo. V primerjavi s februarjem je izgubila dve odstotni točki in pol. Prvič pa so na lestvico uvrstili Demokrate Anžeta Logarja, ki so pristali na 4. mestu s 4,8-odstotno podporo. Pred njim sta še Svoboda s 15,7 odstotka podpore in SD s 6,2 odstotka podpore.

Prvi kongresni nastop Donalda Trumpa v njegovem drugem mandatu je postal karikatura trenutnih razmer v državi. Za govornico vase zagledan predsednik, ujet v neskončen partijski monolog, naphan z neresnicami. Pod njim na eni strani nezmerni strankarski častilci, ki solženicinovsko ploskajo do vnetja dlani tudi skrajnim neumnostim. Na drugi strani mrka opozicija, ki ne ve, kako se odzvati, zato v rokah vrti loparčke z napisom »Ni res« in upa, da jih bodo jemali resno.

Vodje poslanskih skupin so se na posvetu pri predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič seznanili s predlogom razreza mest v delovnih telesih DZ, ki bi poslanski skupini nepovezanih poslancev prinesla 10 mest, od tega eno podpredsedniško. Poslanske skupine bodo do torka sporočile svoja stališča o predlogu, so za STA navedli v kabinetu predsednice DZ

Prvak SDS Janez Janša poziva k ustavni večini razuma, hkrati pa napada NSI in stranko Anžeta Logarja, brez katerih ne more sestaviti vlade. Ali Matej Tonin in Anže Logar res pripravljata alternativo na desni sredini, ki bi lahko ogrozila primat Janeza Janše, ali pa je vse skupaj le v vihar v kozarcu vode?

Prvaku Demokratov Anžetu Logarju je vendarle uspelo ustanoviti svojo poslansko skupino. Ne sicer z imenom stranke, kot si je želel, ampak bodo morali njegovi poslanci delovati v okviru poslanske skupine nepovezanih poslancev.

Na prvi pogled – in brez podrobnejšega pogleda v zgodovino slovenskega parlamentarizma in ureditve pravnega položaja poslanskih skupin – se zdi, da je Anžetu Logarju vseeno uspelo nekaj velikega: povezal je svobodnjake in SDS v ugotovitvi, da je ideja o novi poslanski skupini, ki bi zastopala stranko Demokrati, ta hip neuresničljiva in nemogoča.

NSi se pritožuje nad anketami, ki naj bi bile narejene za ustvarjanje javnega mnenja, zato je objavila svojo raziskavo razpoloženja volivcev. V njej se NSi kar dobro odreže, slabe volje pa je lahko Janez Janša.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za ustanovitev nove poslanske skupine, a ne z imenom Demokrati. Skladno s poslovniškimi določbami lahko poslanci Anže Logar, Eva Irgl in Tine Novak, ki v DZ niso bili izvoljeni na istoimenski listi, ustanovijo poslansko skupino nepovezanih poslancev, je pojasnila.

Anže Logar še naprej v svojih javnih nastopih skrbno pazi, da se ne zaplete v konflikt z Janezom Janšo. Slednji zaradi Logarja res lahko mirno spi.

Enega dobi, drugega izgubi – teden dni po tem, ko je vrste Demokratov Anžeta Logarja okrepil nekdanji poslanec Svobode Tine Novak, je novo stranko po slabih treh mesecih zapustil ustanovni član Bojan Rems.

Zgodba se dogaja na Tržaškem kmalu po osamosvojitvi in daje vpogled v delovanje represivnih organov in ostanka SDV, pripoveduje o svojem drugem romanu dr. Miha Brejc. V njem piše o tem, kako je delovalo udbovsko omrežje in kako so se znotraj njega znašli ljudje, se nanj odzivali, kakšne moralne dileme so imeli.

Preden je pomurski poslanec Tine Novak zapustil poslansko skupino Svobode in se pridružil Demokratom, je njegova partnerka Špela Horvat dobila redno zaposlitev kot piarovka na ministrstvu za javno upravo, nato pa odšla na porodniški dopust.

Medtem ko ima M. Han vedno več polen pred sabo, zdaj še Spirit in milijoni za podjetja, katerih lastniki, direktorji naj bi bili povezani z SD, se premier Golob ob tretji obletnici svoje stranke Svoboda »petelini« z močno podporo v stranki (!?), razrešuje se bremen v zvezi z vmešavanjem v delo policije oz. očitki o manipulaciji z datumom aretacije ruskih vohunov, sodeč po tem, da so njegovi poslanci in parlamentarna preiskovalna komisija, sestavljena predvsem iz koalicijskih poslancev, ugotovili, da ni nič kriv.