Kdo je naredil Slovence za hlapce? (1. del)
Metaforo hlapca je Ivan Cankar po zmagi Slovenske ljudske stranke na volitvah leta 1907 povzdignil v enega osrednjih simbolov slovenske politične kulture
Metaforo hlapca je Ivan Cankar po zmagi Slovenske ljudske stranke na volitvah leta 1907 povzdignil v enega osrednjih simbolov slovenske politične kulture
Poleti 1914 so v Evropi prevladovala tri velika cesarstva: Avstro-Ogrska, Rusija in Nemčija. Štiri leta kasneje so vsa tri izginila v vrtincu 1. svetovne vojne. En sam dogodek je sprožil svetovni spopad in v njegovem središču je bila žalostna ljubezenska zgodba.
Hrvati po razpadu Avstro-Ogrske niso obstajali, je prvak SNS Zmago Jelinčič izjavil v intervjuju za »neodvisno medijsko produkcijo« Balkan Info iz Srbije. V pogovoru je natresel še več takih inovativnih interpretacij zgodovine in mednarodnega prava.
Nekronani vojvoda kranjski, ljudski tribun in revolucionar v talarju, oče slovenske elektrifikacije ter oče Jugoslavije. To so bili vzdevki najpomembnejših slovenskih politikov v zadnjih letih habsburške monarhije.
V Sloveniji bodo v nedeljo lokalne volitve. Največ pozornosti javnosti in medijev je usmerjeno v ljubljanske županske volitve.
Prva svetovna vojna, katere stoletnico konca se spominjamo letos jeseni, je temeljito zatresla svet. Usodno je vplivala tudi na Slovence. Če je velika večina Slovencev pred prvo svetovno vojno (če odštejemo Beneške Slovence, ki so bili leta 1866 vključeni v Italijo) živela v okviru ene države oziroma državne zveze, tj. Avstro-Ogrske, je povojna, versajska Evropa razkosala slovensko narodno telo.
Pred sto leti je italijanska vojska sprožila 10. in 11. ofenzivo na soški fronti, svoji zadnji v tem krvavem spopadu prve svetovne vojne.