Če jih bo večina glasovala štirikrat za, bo to nedvomno razumela kot podporo za svoje politično delo, če jih bo večina štirikrat zavrnila, pa bo zmago slavila opozicija. O čem bomo dejansko odločali?

Na nedeljskem četvernem referendumu se bosta prvič po državnozborskih volitvah pomerili vladajoča koalicija in opozicija. Medtem ko je slednja podpornica referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, je večina poslancev v državnem zboru izglasovala še posvetovalne referendume o ukinitvi RTV-prispevka, vezavi denarne socialne pomoči na opravljanje družbeno koristnega dela in o sodelovanju tujcev iz tretjih držav na lokalnih volitvah. Bodo volivci sploh glasovali o zastavljenih vprašanjih ali bodo poslušali (svoje) politične stranke?

Politična policija

Zlasti pri zakonodajnem referendumu gre za zelo zapleteno tematiko, ki jo vsaka politična stran predstavlja po svoje. Opozicija referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi predstavlja kot glasovanje o politični policiji. V pravniškem portalu Ius-info so analizirali sprejeto novelo in sklenili, da »piarovsko omenjanje vohljanja brez sodnih odredb in nekakšne politične policije nima dejanske podlage v zakonskih določbah«.

Kot ugotavljajo, zakon preiskovalnim komisijam ne podeljuje nobenih novih, razširjenih materialnih pooblastil za preiskovanje bančnih računov ali za pridobivanje telekomunikacijskih podatkov brez odredb: »Ravno nasprotno, prenovljeni zakon eksplicitno vzpostavlja zavezo, da se mora med postopkom zagotavljati varstvo tajnosti pisem in nedotakljivost zasebnosti.«

Problem tiči drugje: po novem zakonu se bodo lahko preiskovanci zaradi kršitev človekovih pravic v postopku parlamentarne preiskave pritožili na ustavno sodišče šele v osmih dneh po sprejetem končnem poročilu. Državni zbor le redkokdaj sprejme končna poročila preiskovalnih komisij, med postopkom pa lahko poslanci z dostopom do javnih podatkov ali javnimi zaslišanji povzročijo nepopravljivo škodo obravnavanim posameznikom.

bobo

Nasprotniki zakona prav tako poudarjajo, da so lahko tarče poleg javnih funkcionarjev tudi novinarji, gospodarstveniki, aktivisti in drugi. Medtem ko je prejšnji zakon pravico do ustavnega spora omogočal zelo široko (tretjini poslancev, sodnemu svetu, državnotožilskemu svetu, Banki Slovenija, varuhu človekovih pravic, računskemu sodišču, samoupravnim lokalnim skupnostim, preiskovancem ter fizičnim in pravnim osebam zasebnega prava), se po novem lahko na ustavno sodišče obrneta le še sodni svet in generalni državni tožilec, če preiskava posega v neodvisnost pravosodnih organov.

Blokada kot razlog za novelo

Vzrok za spremembo so bili tudi manevri preiskovancev, ki so blokirali parlamentarno preiskavo bodisi s pritožbo na ustavno sodišče (to se je dogajalo zlasti pri preiskovalni komisiji o GEN-I) ali pa s predlogi za zaslišanje posameznih članov komisije, s katerimi so skušali doseči njihovo izločitev. Tudi tega po novem zakonu več ne morejo.

Zakon posebej določa, da člani komisije ne morejo biti osebe, ki so preiskovanci ali priče oziroma njihovi najbližji ali kako drugače povezani z njimi. Poleg tega po novem državni zbor ne more več odrediti parlamentarne preiskave o zadevi, o kateri je že sprejel končno poročilo.

Podobno kot v pravu velja, da se o isti zadevi ne more večkrat soditi. Če bo zakon potrjen na referendumu, potem ne bo mogoča nova preiskovalna komisija o financiranju političnih strank SDS in NSI, saj je v prejšnjem mandatu državni zbor sprejel končno poročilo parlamentarne komisije, ki jo je vodila poslanka Svobode Tamara Vonta.

Primož Lavre

Seveda je vprašanje, koliko se bodo volivci sploh lahko seznanili z vsebino in vsemi pravnimi dilemami ter na tej podlagi odločali, zato bodo verjetno bolj sledili razlagam političnih strank, ki jim zaupajo.

Zaradi tega verjetno to vprašanje niti ni primerno za referendum, temveč za ustavno sodišče, na katero pa se lahko še vedno pritožijo v primeru potrditve zakona na referendumu. Uradni predlagatelji referenduma niso opozicijske stranke, ampak skupina državljanov: Franco Juri, Spomenka Hribar, Pavel Gantar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak.

Gre za intelektualce, ki so dolga leta povezani z levosredinskimi strankami in so skupaj s Svobodo, SD in Levico zbrali več kot 44.619 overjenih podpisov za referendum. Zakon bo razveljavljen, če bo proti glasovala večina volivcev in najmanj petina vseh volilnih upravičencev, kar je 339.705 ljudi.

Kdor ne dela, naj ne prejema podpore

Medtem ko bodo rezultati zakonodajnega referenduma zavezujoči za državni zbor, posvetovalni referendumi niso zavezujoči in imajo ne glede na njihov izid poslanci povsem proste roke. Pravzaprav niti niso sporočili, kakšna bo vsebina zakonov, če bodo volivci na posamezna vprašanja na referendumu odgovorili pritrdilno.

Sploh to velja za referendum z vprašanjem, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne brez ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela. Že veljavna zakonodaja predvideva sankcije, če prejemnik odkloni zaposlitev na prostem delovnem mestu, ki ga najde Zavod za zaposlovanje.

Sašo Bizjak

Denarno socialno pomoč izgubi v primerih odpovedi službe po lastni volji, odjave z zavoda, neodzivanja na njegova vabila, odklanjanja aktivnosti, ki vodijo do zaposlitve, in nesodelovanja pri reševanju lastnega položaja.

Sodeč po razpravah želijo predlagatelji referenduma (vladajoča koalicija z Resnico) prejemanje denarne socialne pomoči pogojevati z opravljanjem vnaprej določenega družbeno koristnega dela v občinah, javnih zavodih in humanitarnih organizacijah, kjer že zdaj izvajajo javna dela.

V javnosti se pogosto pojavlja številka 68.372 prejemnikov denarne socialne pomoči, vanjo pa so všteti tudi otroci, starši, invalidi, vzdrževani družinski člani in starejši, ki niso delovno sposobni. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo avgusta 16.684 brezposelnih prejemnikov denarne socialne pomoči (vseh registriranih brezposelnih naj bi bilo 43.250), od tega trajno brezposelnih prejemnikov 10.277, vendar pa velika večina potrebuje strokovno pomoč pri iskanju zaposlitve.

Le okoli osem odstotkov, torej okoli 1300 ljudi, naj bi bilo neposredno zaposljivih, ki so dejanski predmet referendumskega vprašanja. To so ljudje, ki v resnici izigravajo socialni sistem bodisi z lažnimi zdravniškimi potrdili ali pa z namerno slabo predstavitvijo pri možnih delodajalcih, da jih ti sami odklonijo.

Jure Klobčar

Programi za aktivno vključevanje brezposelnih že obstajajo, tudi javna dela za tiste, ki so brezposelni več kot dvanajst mesecev. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bilo vanj vključenih več kot 2600 (22 odstotkov) prejemnikov denarne socialne pomoči, ki v osnovi za posameznika znaša 507 evrov. V primeru, če dela (v okviru javnih del) od 60 do 128 ur, se zviša za 132 evrov (na 639 evrov), če dela več kot 128 ur, pa za 258 evrov (na 766 evrov).

Pobudniki referenduma si različno predstavljajo novo ureditev, npr. Resnica bi vsem, ki bi zavrnili javna dela, odvzela denarno socialno pomoč.

Demokrati pa so v predvolilnem programu napovedali, da bi se v tem primeru denarna pomoč znižala za polovico. Zakonodajnopravna služba državnega zbora je ob referendumski pobudi izrazila pomislek, da je socialna pomoč namenjena zagotavljanju eksistenčnega minimuma, zato naj bi bile drugačne rešitve v nasprotju s 50. členom ustave.

Kaj namesto RTV-prispevka?

Podobno je tudi pri referendumskem vprašanju, ali naj se ukine obvezno plačevanje RTV-prispevka, kjer ni pojasnila, kako se bo namesto tega financirala javna RTV Slovenija. Stranka Resnica je že v prejšnjem mandatu, ko še ni bila v parlamentu, zbrala več kot 5000 podpisov volivcev za spremembo zakona, s katero bi ukinili RTV-prispevek.

Tega bi nadomestilo financiranje iz proračuna, vendar ni povsem jasno, ali bi s tem pokrili celotni znesek, ki ga RTVS zbere s prispevkom. Predlog zakonske novele čaka v državnem zboru za uvrstitev na dnevni red, toda medtem so se v Resnici s koalicijo dogovorili, da se o tem vprašanju izrečejo volivci na referendumu.

Če bodo volivci podprli predlog o ukinitvi RTV-prispevka, bodo morali v vladi (ali v državnem zboru) ustrezno spremeniti novelo zakona o RTV Slovenija ter natančno določiti financiranje javne RTV.

RTVSLO

Trenutni RTV-prispevek znaša 14,02 evra mesečno, kar je 168,24 evra letno. Toliko bi gospodinjstva in pravne osebe prihranile z ukinitvijo RTV-prispevka. Toda RTV Slovenija bi letno izgubila približno 109 milijonov evrov, ki jih zbere s prispevki. Le manjši del se financira iz proračuna in iz tržnih dejavnosti.

Iz proračuna RS naj bi RTV Slovenija prejela 15,3 milijona evrov, če se ne bi pri izplačilih zapletlo, od tega za narodnostne programe 10,9 milijona evrov, za glasbeno produkcijo pa 4,4 milijona evrov. S tržnimi dejavnostmi (oglaševanje, oddajanje oddajnikov, komercialnih storitev, kabelskih transmisij) naj bi zaslužila 38,4 milijona evrov.

Skupaj ima po finančnem poročilu RTV Slovenija 162,91 milijona evrov prihodkov in 160,90 milijona evrov odhodkov, od tega okoli 104 milijone evrov (64 odstotkov) predstavljajo stroški dela, torej plače in prispevki za zaposlene.

Skupno število zaposlenih naj bi bilo že nižje od 2000, številka se postopno niža. Po predlogu Resnice bi morali število zaposlenih na RTV Slovenije v petih letih znižati na 1500.

Če bo RTV Slovenija večinsko financirana iz državnega proračuna, bo bolj odvisna od vsakokratne politike, ki se lahko kot v primeru STA v času tretje Janševe vlade odloči, da pač (začasno) ustavi financiranje javnega zavoda, če vodstvo ne bo dovolj poslušno.

Tujci ne bodo glasovali

Povsem brezpredmetno pa je referendumsko vprašanje, ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice EU, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije. Državni zbor je namreč že spremenil zakon o lokalnih volitvah, kjer je volilno pravico odvzel tujcem iz tretjih držav.

Ker so se pobudniki zakonodajnega referenduma (društva priseljencev) odpovedali zbiranju podpisov, je zakon začel veljati 2. septembra, ustavno sodišče ga tudi ni začasno zadržalo, kot so zahtevali poslanci Svobode, SD in Levice v ustavni pritožbi. Ne glede na rezultat posvetovalnega referenduma, ki ga poslanci tako ali tako niso dolžni upoštevati, na lokalnih volitvah tujci iz tretjih držav ne bodo glasovali.

Tudi zakonodajnopravna služba državnega zbora je opozorila na nedopustnost referenduma, saj je zakon že sprejet in bi takšno glasovanje morali izvesti pred sprejetjem tovrstnih sprememb zakona.

bobo

Zakaj torej sploh glasujemo? Zato, da vladajoča koalicija z Resnico dobi potrditev za svojo odločitev na referendumu, ki pa je zgolj posvetovalne narave. Pričakovati je, da bodo volivci to odločitev podprli. A tudi če ne bodo, ni pričakovati, da bi državni zbor po lokalnih volitvah spet spremenil zakon in tem tujcem vrnil volilno pravico.

Pravzaprav razpravljamo o zelo majhnih številkah. Pred štirimi leti se je lokalnih volitev udeležilo 7354 tujcev iz tretjih držav, od tega 1506 v Ljubljani. To je okoli sedem odstotkov teh tujcev, ki so (bili) vpisani v volilni imenik. Vseh tujcev iz tretjih držav, ki so imeli volilno pravico, je bilo 103.863, od tega 58.350 državljanov BIH, 14.376 pa državljanov Kosova.

Skoraj 22 tisoč jih živi v Ljubljani, 9027 v Mariboru, 4053 v Celju, 3859 v Kopru, 3759 v Kranju, 3024 v Velenju. Po mnenju opozicije si volilno pravico zaslužijo, ker tudi ti tujci plačujejo davke in uporabljajo občinske storitve, kot so vrtci, šole, ceste, stanovanja, javni prevoz.

Bo desnica še dobivala referendume?

Pričakovati je, da bo vladajoča koalicija dobila vsaj tri posvetovalne referendume, saj so že sama vprašanja oblikovana tako, da jih bo težko izgubila. Več manevrskega prostora ima opozicija pri zakonodajnem referendumu o parlamentarni preiskavi, kjer se bodo volivci skoraj zagotovo odločali na podlagi tega, ali bolj zaupajo vladajoči koaliciji ali opoziciji.

A tudi če bi vladajoča koalicija izgubila vse štiri referendume, zaradi tega ne bo padla vlada, niti zamajala se ne bo. Večji problem bo imela opozicija, zlasti največja opozicijska stranka Gibanje Svoboda, če bo izgubila celo referendum o politični policiji, kakor ga sami manipulativno imenujejo.

bobo

Za vladajočo koalicijo bi bil hujši udarec padec interventnega zakona o razvoju Slovenije, ki se obeta v času lokalnih volitev, saj so pobudniki (sindikati) sporočili, da so že zbrali dovolj overjenih podpisov volivcev, torej več kot 40 tisoč. Ker jih še naprej zbirajo (rok za zbiranje se izteče 5. oktobra), zahteve s podpisi še niso predložili državnemu zboru.

Na lanskih referendumih je slavila desnica, ki je na volišče pripeljala dovolj svojih volivcev, da so zakone prejšnje vladne koalicije, ki je zdaj v opoziciji, razveljavili.

Najprej na referendumu o izjemnih pokojninah za kulturnike, kjer je zakon zavrnilo več kot 404 tisoč volivcev, nato še na referendumu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, kjer je zakon zavrnilo skoraj 371 tisoč volivcev (dobrih 53 odstotkov udeležencev referenduma).

Andrej Petelinšek

Še leto prej so na podobnem posvetovalnem referendumu to pravico volivci podprli (skoraj 379 tisoč jih je glasovalo za, dobrih 311 tisoč pa proti). Prav tako je takratna vladajoča koalicija (pod vodstvom vlade Roberta Goloba) slavila tudi na preostalih treh posvetovalnih referendumih o preferenčnem glasu ter uporabi konoplje v medicinske namene in za zasebno rabo, ki so jih izvedli skupaj z evropskimi volitvami, na katerih pa je slavila desnica.

Golobova vlada je kmalu po začetku mandata leta 2022 dobila tudi vse tri zakonodajne referendume o zakonih o RTV Slovenija, dolgotrajni oskrbi in vladi (ko so število ministrske ekipe povečali na 20), ki sta jih zahtevali takratni opozicijski SDS in NSI.

Po drugi strani pa je prejšnja Janševa vlada leta 2021 katastrofalno izgubila referendum o zakonu o vodah, saj je proti glasovalo kar 682.760 volivcev (86,75 odstotka), za pa le 104.312 volivcev (13,25 odstotka). Zato bo zanimivo videti, s katerim od nedavnih referendumov bomo lahko primerjali rezultate četvernega, ki bo 11. oktobra, kot tudi tistega o interventnem zakonu, ki ga bomo imeli konec novembra ali v začetku decembra.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter