Z uvedbo individualnega naložbenega računa (INR) se je odprl nov okvir za vlaganje, hkrati pa na trg prihajajo novi ETF-skladi. O razvoju INR, navadah slovenskih vlagateljev, priložnostih in tveganjih na trgih ter prihodnosti slovenskega kapitalskega trga smo se pogovarjali z direktorjem ILIRIKE Igorjem Štembergerjem.

Mesec varčevanja je dobra priložnost za razmislek o tem, kako Slovenci ravnamo s svojim denarjem. Letos je zaživel individualni naložbeni račun (INR). Kako ocenjujete njegov dosedanji učinek? Je zanimanje vlagateljev takšno, kot ste pričakovali?

Individualni naložbeni račun (INR) je po moji oceni najboljši okvir za dolgoročno varčevanje, kar smo ga v Sloveniji doslej imeli, saj se nakupi in prodaje vrednostnih papirjev ter prejete dividende in obresti ne obdavčujejo sproti, kar omogoča ponovno vlaganje celotnih donosov brez vmesne davčne obremenitve. Davek se obračuna šele ob izplačilu sredstev z računa, in sicer po 15-odstotni stopnji na ustvarjeni donos, ne na celotno izplačano vrednost.

To pomeni, da lahko vseh 15 let trgujemo, prejemamo dividende in obresti ter ponovno vlagamo donose brez sprotne slovenske obdavčitve, po 15 letih pa prvič dvignemo celotna sredstva skupaj z ustvarjenim donosom brez davka. Enaka oprostitev velja tudi za poznejša izplačila, če je od predhodnega izplačila minilo najmanj 15 let.

Zanimanje raste, potencial pa je še bistveno večji. Slovenska gospodinjstva imajo na bankah približno 30 milijard evrov, večino na vpoglednih vlogah, ki praktično niso obrestovane. INR je orodje, s katerim lahko del teh prihrankov sistematično in davčno učinkovito usmerimo za lastno varčevanje, kot obrambo pred inflacijo in za zaščito ter rast premoženja

Pri ILIRIKI smo zato pripravili dva ETF-sklada: ILIRIKA SBITOP TR UCITS ETF (SLOTR), ki omogoča vlaganje v največje slovenske borzne družbe, kot so Krka, NLB in Petrol, ter ILIRIKA Global UCITS ETF (WORLD), ki omogoča razpršeno vlaganje v razvite svetovne trge in družbe, kot so Apple, Alphabet (Google), Microsoft in Nvidia. Koncept je preprost: odprete INR, nakažete sredstva, kupite razpršen ILIRIKA ETF in imate dolgoročno naložbo ter ne izgubljate časa. Začnete lahko že z 20 evri mesečno.

Ali že obstajajo konkretni podatki o tem, koliko INR je bilo odprtih in koliko denarja je bilo nanje vloženega?

Število odprtih INR se približuje 16.000, okoli 20 odstotkov oziroma več kot 3.000 jih je pri ILIRIKI. Za skupni znesek vplačil brez uradnega podatka ne bi ugibal. Veliko računov je še domala praznih ali pa sredstva na njih niso v celoti investirana. Pomembno je, da vlagatelji ne zamudijo možnosti vplačil.

V prvem koledarskem letu odprtja INR lahko vplačajo do 20.000 evrov, v naslednjih letih pa le še 5.000 evrov letno oziroma dodatnih 5.000 evrov za naložbe v slovenske finančne instrumente. Če vlagatelj v prvem letu ne izkoristi celotne možnosti vplačila, se neizkoriščeni znesek ne prenese v naslednje leto. Ta dodatna možnost je za vedno izgubljena. Zato je smiselno pravočasno izkoristiti možnost vplačila in sredstva tudi investirati, saj zgolj odprt račun brez vloženega denarja še ne ustvarja donosa.

Začetek je dober, cilj pa mora biti bistveno višji: INR mora postati običajen način dolgoročnega varčevanja za vsakega državljana, saj se zelo izplača.

Je država naredila dovolj za promocijo in uveljavitev INR? Kaj bi morala storiti še dodatno?

Uvedba INR je bila pomemben in pravilen korak, zdaj pa moramo poskrbeti, da bo res množično zaživel.

Finančno opismenjevanje mora priti v šole. Državljani morajo razumeti razliko med kratkoročnim denarjem in dolgoročnim investiranjem, pomen razpršitve, rednih vplačil in obrestnega obrestovanja.

Potem je tu ključna promocija. INR ni samo komercialni produkt ponudnikov, ampak del širše državne strategije razvoja kapitalskega trga. Zakon smo sprejeli; zdaj moramo poskrbeti, da državljani zanj vedo, da produkt spoznajo in da so jim koristi tega produkta jasno predstavljene.

Ključni sta preprostost in učinkovitost. Vlagatelj mora pravila razumeti v petih minutah.

Katere so ključne prednosti INR in komu bi ga priporočili?

Glavne prednosti so davčna ugodnost, enostavnost in manj administracije. V kombinaciji z ILIRIKA ETF-skladi vlagatelj v INR z enim nakupom dobi razpršeno izpostavljenost Sloveniji ali svetu. Priporočil bi ga praktično vsakomur, ki ustvarja dolgoročne prihranke.

Ali pri INR opažate predvsem zanimanje izkušenih vlagateljev ali tudi začetnikov?

Oboje. Izkušeni hitro prepoznajo davčne prednosti, hkrati pa odpira račune veliko začetnikov. Vidimo vse generacije: mlade, starše, dedke in babice, ki varčujejo za vnuke. INR zato ni bil mišljen kot produkt le za poznavalce, ampak tudi kot zelo dober in varen prvi korak za investiranje začetnikovb

ILIRIKA je na trg vstopila tudi z dvema ETF-skladoma. Kakšno je zanimanje? Kdo ju kupuje?

Zanimanje za oba ILIRIKA ETF-sklada je dobro in raste. Julija letos sta bila uvrščena na Ljubljansko borzo, ILIRIKA SBITOP TR UCITS ETF pa je prvi ETF-sklad na tem trgu, ki ga upravlja domača hiša.

ILIRIKA ETF-sklada sta zanimiva prav v kombinaciji z INR, je treba povedati konkretno. INR ima poleg osnovnega tudi poseben podračun, na katerega je mogoče vplačati dodatnih 5.000 evrov letno, vendar samo za naložbe v slovenske izdajatelje. SLOTR je natanko tak instrument in z enim nakupom pokrije košarico enajstih vodilnih slovenskih družb. ILIRIKA Global UCITS ETF pa je zgrajen na razvitih trgih OECD in je namenjen globalni razpršitvi znotraj tega okvira.

ETF-skladov ne kupujejo samo stranke z INR. Kupujejo jih tudi vlagatelji na običajnih trgovalnih računih, nove in obstoječe stranke, pa tudi vlagatelji, ki imajo račune pri drugih ponudnikih.

Krog je širok. Novi vlagatelji iščejo čim preprostejši vstop na trg, bolj izkušeni pa z enim instrumentom dobijo razpršeno izpostavljenost Sloveniji ali svetovnim trgom. Nekdo izbere ILIRIKA SLOTR ETF, nekdo ILIRIKA WORLD ETF, veliko vlagateljev pa kombinira oba.

Najboljši pokazatelj pa ni v prodajnih številkah. Ko se posamezniki danes pogovarjajo, kaj kupiti v Sloveniji, vse pogosteje slišimo odgovor: saj imaš Ilirikin ETF na Slovenijo. Ko produkt postane samoumeven odgovor v vsakdanjem pogovoru, to pove več kot katerakoli statistika. Treba je poudariti, da lahko stranke ILIRIKA ETF-sklade kupijo tudi pri NLB, OTP in BKS banki ter pri mednarodnem posredniku Interactive Brokers.

Slovenci imamo tradicionalno raje bančne depozite in nepremičnine kot vrednostne papirje. Se ta odnos spreminja? Kako dobro slovenska javnost pozna ETF-sklade?

Odnos se spreminja. Bančni depoziti ostajajo pomembni za kratkoročno rezervo in denar, ki ga prebivalci želijo imeti hitro na voljo. Pri nepremičninah ljudi privlačita oprijemljivost in občutek nadzora, vendar z naložbenega vidika niso nujno optimalna izbira. Predvsem pa ni smiselno imeti celotnega premoženja vezanega na nepremičnine, saj to pomeni veliko koncentracijo tveganja in omejeno likvidnost.

Ob večjih premoženjskih dogodkih, kot sta dedovanje nepremičnine ali prodaja podjetja, se odpre vprašanje, kako premoženje ohraniti, oplemenititi in razpršiti. Pri ILIRIKI opažamo vse večje zanimanje za delnice in druge vrednostne papirje. Na kapitalski trg je danes mogoče vstopiti tudi z manjšimi zneski, zato nagovarjamo praktično celoten spekter vlagateljev, od malih vlagateljev in podjetij do posameznikov z večjim premoženjem. To se odraža tudi v dolgoletni rasti sredstev v našem skrbništvu in z rastjo števila strank ILIRIKE.

Joze Suhadolnik Delo

To seveda ne pomeni, da je smiselno ves denar vložiti na borzo. Sredstva za tekoče stroške, nepričakovane izdatke in načrtovane nakupe v bližnji prihodnosti je primerno ohraniti v denarju ali kratkoročnih državnih zakladnih menicah. Delnice so primernejše za dolgoročnejše vlaganje. Izbira je zato odvisna od namena in časovnega obdobja vlaganja, razpršenosti naložb ter trga.

Potencialnim interesentom pa se ni treba bati, če sami ne vedo, katere vrednostne papirje kupiti. Prav zato imamo pri ILIRIKI individualno upravljanje premoženja (IUP), za sredstva znotraj in zunaj INR, kjer izbiro naložb, razpršitev portfelja in njegovo sprotno prilagajanje tržnim razmeram prepustijo strokovnjakom ILIRIKE.

Delnice lahko vlagatelj takoj proda, tudi samo del svoje naložbe. Delnice so bile v zadnjih 80 letih daleč najdonosnejši med glavnimi finančnimi naložbenimi razredi, vključno z obveznicami, surovinami in nepremičninami, in so vlagateljem omogočile dolgoročno ustvarjanje premoženja z udeležbo pri rasti in dobičkih podjetij.

Poznavanje ETF-skladov je precej boljše kot pred nekaj leti, prostora za napredek pa je še veliko. Z enim skladom lahko vlagatelj pridobi razpršeno izpostavljenost več družbam in trgom, vendar mora razumeti, čemu sklad sledi in kakšna tveganja prinaša. Pri skladih ILIRIKA ETF znaša upravljavska provizija zgolj 0,6 odstotka letno. V dvajsetletnem obdobju lahko razlika v stroških pomembno vpliva na končni donos.

Kaj bi moral povprečen slovenski varčevalec vedeti, preden se odloči za ETF?

Največja prednost je široka razpršitev z enim nakupom. Z enim nakupom enega vrednostnega papirja, torej ILIRIKA ETF-sklada, na računu INR vlagatelj pridobi razpršeno izpostavljenost slovenskemu delniškemu trgu (SLOTR ETF) ali razvitim svetovnim delniškim trgom (WORLD ETF).

ILIRIKA svoje produkte širi tudi na regionalne trge. Kje vidite največji potencial za rast?

ILIRIKA je regionalna borznoposredniška hiša. Zato še naprej gradimo regionalno investicijsko platformo, ki bo povezovala Slovenijo, Hrvaško in širši prostor srednje ter jugovzhodne Evrope.

ILIRIKA ima dolgo tradicijo inovacij. Že leta 2000 smo bili med prvimi v regiji z elektronskimi rešitvami za trgovanje. Leta 2019 smo kot prvi omogočili odprtje trgovalnega računa od doma prek videoidentifikacije. Letos smo predstavili novo mobilno aplikacijo, prek katere ima vlagatelj na enem mestu dostop do delnic, obveznic in ETF-skladov na več kot 50 svetovnih borzah, do INR in tudi do kriptosredstev. Račun je mogoče odpreti brez obiska poslovalnice.

Da imamo stranke iz številnih držav, med drugim iz ZDA, Nemčije, Hrvaške in Danske, kaže, da naše znanje, tehnologija in storitve lahko konkurirajo tudi zunaj slovenskega trga.

Naslednji naravni korak je Hrvaška, kjer želimo povečati prisotnost in dostopnost naših rešitev. Hrvaški trg bo z uvedbo tamkajšnjega investicijskega računa januarja 2027 dobil podoben zagon, kot ga je slovenski marca letos. Ta cikel smo pri nas že prehodili in to znanje je prenosljivo.

Posamezni trgi v regiji so majhni, skupaj pa predstavljajo bistveno bolj zanimiv kapitalski prostor. Naša ambicija je, da ILIRIKA utrdi svoje ime in vlogo kot ena vodilnih regionalnih investicijskih hiš.

Hrvaška s tem kaže tudi, da želi razvoj gospodarstva financirati z denarjem lastnih državljanov in hkrati pritegniti kapital iz sosedstva. Pri nas tega ne delamo dovolj.

Kako ocenjujete globalno situacijo? Ali so vlagatelji danes preveč optimistični?

Ključna tveganja ostajajo morebitna širitev vojn in geopolitičnih konfliktov, vprašanje donosnosti zgodovinsko velikih vlaganj v umetno inteligenco in podatkovne centre, poslabševanje javnofinančnega položaja ter energetska tveganja. Če se pričakovani donosi naložb v AI ne bi uresničili, bi to lahko sprožilo širšo korekcijo na delniških trgih.

Hkrati visoki fiskalni primanjkljaji, javni dolg in morebitni novi energetski šoki ohranjajo tveganje višje inflacije in obrestnih mer. Podjetja, zlasti v ZDA, poslujejo dobro. Za vlagatelja so pomembnejši razpršitev, dolg horizont in redno investiranje kot čakanje na trenutek brez tveganj.

Kateri so trenutno največji dejavniki tveganja za svetovne borze?

Največja tveganja so javne finance velikih držav, energetika ter visoka pričakovanja pri tehnologiji in umetni inteligenci. Po drugi strani prav ti problemi sprožajo velik investicijski cikel v energijo, omrežja, podatkovne centre in industrijo. Za vlagatelja je ključno, da ostane razpršen.

Kaj pričakujete v prihodnjih 12 mesecih? Svetujete previdnost ali so padci priložnost?

Pri napovedih za naslednjih 12 mesecev sem previden. Podjetja ustvarjajo visoke dobičke, investicije so velike, tehnološki razvoj pa odpira prostor za rast produktivnosti. Za dolgoročnega vlagatelja so večja nihanja priložnost za postopno povečevanje naložb. Previdnost da, strah ne.

Kako ocenjujete slovenski delniški trg? Kje vidite največ priložnosti in tveganj?

Slovenski trg ocenjujem zelo pozitivno. Največje družbe so dobičkonosne, imajo močne bilance, denarne tokove in privlačne dividende. Največje tveganje ni kakovost podjetij, temveč majhnost trga. Povpraševanje raste hitreje kot ponudba, zato potrebujemo nove izdaje delnic in več podjetniških obveznic.

Je slovenski kapitalski trg dovolj razvit in privlačen za male vlagatelje? Kaj bi bilo treba spremeniti, da bi več Slovencev prihranke usmerjalo na borzo?

Za male vlagatelje je zelo privlačen. Največje borzne družbe poslujejo odlično, ustvarjajo visoke denarne tokove, izplačujejo dividende in se širijo na tuje trge, temu pa so sledile tudi dobre rasti tečajev. Domači vlagatelj ima celo prednost, ker ta podjetja pozna in razume okolje, v katerem poslujejo. Ni pa privlačen in primeren za tuje institucionalne vlagatelje.

Manjka nam troje. Na strani povpraševanja znanje in dostopnost. INR in ILIRIKA ETF-sklada sta pomemben korak, ker znižujeta vstopni prag na deset evrov, potrebujemo pa še sistematično finančno opismenjevanje in javno promocijo.

Na strani ponudbe instrumenti. Več podjetij na domači borzi, več izdaj delnic, več podjetniških obveznic.

Tretje so davki, ki so previsoki. Kapitalski dobički in dividende so pri nas obdavčeni s 25 odstotki, na Madžarskem, Češkem in Hrvaškem z 12 odstotki, na Poljskem z 19. Madžarski dolgoročni naložbeni račun je po petih letih povsem neobdavčen in nima omejitve vplačil, naš potrebuje petnajst let in ima strop 150.000 evrov.

Po mojem mnenju to ni naključje. Država si do zdaj ni želela bogatih in uspešnih ljudi, volilna baza pa je pretežno leva in starejša. Pozna se zamuda pri razvoju, prehitele so nas Poljska, Madžarska in Češka.

Za razvoj trga potrebujemo tudi podjetja, ki vidijo kotacijo kot dolgoročno poslovno odločitev. Dostop do kapitala in večja prepoznavnost sta lahko pomembni prednosti. Podjetje mora imeti možnost, da se na kapitalski trg po svež kapital vrne tudi ob poznejših razvojnih potrebah, ne le ob prvi izdaji delnic.

Zaupanje vlagateljev se gradi z dobrim upravljanjem družb, pravočasnimi in razumljivimi informacijami ter enako obravnavo delničarjev. Pomembna je tudi likvidnost: vlagatelj mora vedeti, da lahko z delnico trguje pod preglednimi pogoji.

Našim otrokom in vnukom želimo zapustiti tudi delujoč kapitalski trg, ki jim bo omogočal pregledno sodelovanje pri razvoju podjetij.

Ob približno 30 milijardah evrov bančnih vlog slovenskih gospodinjstev, od katerih je večina na računih na vpogled, potencial domačega delniškega trga ponazarjajo tudi dolgoročni donosi najboljših slovenskih borznih podjetij. Kdor bi pred 15 leti, konec leta 2011, vložil 20.000 evrov in dividende sproti ne bi ponovno vložil, bi imel danes približno 137.000 evrov.

Če bi dividende reinvestiral, kot jih reinvestira ILIRIKA SBITOP TR UCITS ETF (SLOTR), bi vrednost naložbe znašala približno 230.000 evrov. To ponazarja kakovost domačega delniškega trga in slovenskih borznih družb ter veliko dodano vrednost, ki jo prinaša reinvestiranje dividend v skladu ILIRIKA SBITOP TR UCITS ETF (SLOTR).

Mesec varčevanja je pravi trenutek za prvi korak. Odprite INR, izberite razpršeno naložbo in začnite redno vplačevati. Čas na trgu je pomembnejši od izbire pravega trenutka.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter