Generalni sekretarji strank petorčka bodo predvidoma nadaljevali kadrovsko usklajevanje prihodnje vladne ekipe. Po ponedeljkovem prvem krogu je neuradno že znano, koliko resorjev bodo prevzele posamezne stranke, ni pa še v celoti dorečeno katere. Prvak NSi Matej Tonin bo medtem spregovoril o svoji nameri glede odstopa z mesta predsednika DZ.

To je doslej najhujši politični amaterizem, ki pa je najverjetneje posledica obsesije nekega mitomana, ki si želi zgolj to, da bi bil, ne glede na vse, predsednik vlade.

Vsak novi dan je za Marjana Šarca nova priložnost za novo prevaro volivcev. Vsaj to mu gre dobro od rok, če že o drugem nima pojma.

Poslanci SAB so po torkovem izvršnem odboru prispevali podpise pod vloženo kandidaturo predsednika LMŠ Marjana Šarca za mandatarja, o vstopu stranke v manjšinsko vlado pa bo odločal svet stranke po Šarčevi izvolitvi, je pojasnil generalni sekretar SAB Jernej Pavlič. Ne izključujejo niti možnosti projektnega sodelovanja z manjšinsko vlado.

Scenarij stricev iz ozadja z manjšinsko vlado petih levosredinskih strank z blagoslovom Levice se spet podira. Svoje pomisleke glede stabilnosti takšne vlade sta izrazila Miro Cerar in Alenka Bratušek, potrpežljivost mineva tudi možnega mandatarja te manjšinske vlade Marjana Šarca. Zmagovalec volitev Janez Janša pa še vedno nima zadostne podpore v državnem zboru.

SAB je na Twitterju objavila odgovor na vabilo predsednika SDS Janeza Janše na koalicijska pogajanja, v katerem mu sporoča, da povabilo odklanja. Odločili so se namreč, da bodo svoje izkušnje iz vodenja države najprej poskušali deliti v koaliciji pod vodstvom Marjana Šarca. "Dokler smo v pogajanjih z njim, se z drugimi ne bomo," so pojasnili.

Predsednik države Borut Pahor se bo v drugi polovici tedna spet srečal z Janezom Janšo, prvakom SDS, ki je zmagala na junijskih parlamentarnih volitvah. Kot je znano, je Pahor napovedal, da bo mandat za sestavo vlade zaupal relativnemu zmagovalcu, vendar pa želi od njega zagotovila, da mandata ne bo vrnil pred glasovanjem v državnem zboru.

V Stranki Alenke Bratušek so predsednika republike Boruta Pahorja na današnjem posvetu o možnem kandidatu za mandatarja seznanili, da ima pet njihovih poslanskih glasov predsednik na volitvah drugouvrščene LMŠ Marjan Šarec. Kot je po pogovoru dejala Bratuškova, pa bo še trajalo, preden bo nova vlada sestavljena.

Nedavne volitve so pokazale marsikaj, predvsem pa je postalo zelo očitno tisto, o čemer se v javnem prostoru niti ne razpravlja. Gre za to, da je levica postala izjemno nestabilna tvorba brez prave vsebine, nasičena z amaterji in nekompetentnimi kadri.

Možna je vlada treh premierjev: Janeza Janše (SDS), Mira Cerarja (SMC), Alenke Bratušek (SAB), ki bi se ji pridružil še Matej Tonin (NSI).

Pogovori o morebitnem koalicijskem povezovanju z levosredinskimi strankami so po besedah generalnega sekretarja Stranke Alenke Bratušek Jerneja Pavliča zelo intenzivni, klici in srečanja se vrstijo dnevno. Ali bo oblikovanje levosredinske koalicije mogoče, pa je odvisno tudi od realnosti zahtev Levice in obstanka Karla Erjavca na čelu DeSUS, meni.

Predsednik LMŠ Marjan Šarec se je danes na skupnem pogovoru srečal s predsednikom SMC Mirom Cerarjem in Alenko Bratušek. Pogovor je tekel v smeri morebitnega sodelovanja, so ob tem za STA pojasnili v LMŠ, kjer pa podrobnejše vsebine ne razkrivajo.

V SD si želijo, da bi bila del morebitne levosredinske koalicije tudi stranka Levica, je poudaril prvak SD Dejan Židan. Kot je pojasnil, so usmeritve Levice podobne ali celo enake tistim, ki jih zagovarjajo v SD. Ne želijo pa si vlade, kjer bi bila SD edina predstavnica leve politične misli, osnovo pa bi predstavljala liberalna politična skupina.

Volilni rezultat je povsem po Kučanovem okusu. Relativni zmagovalec je sicer Janša, vendar bo zelo težko sestavil vlado.

Povabilo k sooblikovanju predloga o sodelovanju, ki ga je prvak Marjan Šarec naslovil na novoizvoljene stranke, z izjemo SDS, vsebuje izhodišča z nekaj ključnimi točkami, pri katerih bi se lahko poenotile v koaliciji za prihodnost. Temeljna vrednota, ki naj bi jim bila skupna, pa je normalna, razvojna in uspešna Slovenija v informacijski dobi.

V SDS na volilno nedeljo kljub relativni zmagi ni bilo navdušenja, saj bo sestava vlade zaradi moči levih strank izjemno težavna.

Predsedniki strank, ki kandidirajo na predčasnih volitvah v DZ, so bili ob oddaji svojega glasu optimistični. Nekateri so pozvali tudi k udeležbi na volitvah. Predsednik republike Borut Pahor je izrazil upanje, da bo Slovenija hitro dobila novo vlado. V ta namen bo že v začetku tedna povabil na neformalen pogovor relativnega zmagovalca volitev.

Na zadnjem predvolilnem televizijskem soočenju, ki se je na POP TV končal le dve uri pred nastopom volilnega molka, so prvaki strank med drugim spregovorili o možni povolilni koaliciji, pa tudi o reševanju begunske krize. Na volitve gredo vsi optimistični in verjamejo v ugoden razplet.

Če bi bile volitve v soboto, bi daleč največ glasov dobila SDS. Obkrožilo bi jo 23,7 odstotka vprašanih, ki se bodo - kot pravijo - verjetno udeležili volitev, je pokazala še zadnja javnomnenjska raziskava pred nedeljskimi volitvami v DZ, ki jo je za POP TV izvedla Mediana. SDS sledita LMŠ z 11,2 odstotka in Levica s 7,9 odstotka.

Vse bolj glasne so govorice, da naj bi v SD po volitvah zamenjali Dejana Židana, saj stranka na anketah vedno bolj drsi navzdol. V stranki naj bi bilo vse več nezadovoljnih, Židanu očitajo napačno kampanjo, tudi ponesrečeno straniščno akcijo.