»Nič se v tem trenutku ne dogaja,« je slišati iz pogajalskih vrst strank, ki bi stopile v tretjo Janševo vlado. Stranke SMC, NSI in Desus, ki so SDS posredovale svoje zamisli desetih programskih prioritet, zdaj čakajo na to, da največja parlamentarna stranke pripravi osnutek vsebinskega dela koalicijske pogodbe. V SDS se ubadajo predvsem z izračunavanjem finančnih posledic želja bodočih koalicijskih partnericah.

Za koga je še posebej pomembno, da dobimo novo (desnosredinsko) vlado? Eden od očitkov opozicije Šarčevi vladi je bil, da v koaliciji niso izračunali finančnih učinkov ukrepov zapisanih v koalicijski pogodbi.

Attila Kovács, zgodovinar, višji znanstveni sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja, pripadnik madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, je v pismu generalnega direktorja RTV Slovenija opozoril na članek v angleškem jeziku večkrat nagrajenega raziskovalnega novinarja iz Madžarske (Akos Keller – Alant) z naslovom In a Hungarian Corner of Slovenia, a Homegrown Orban, v katerem je med drugim predstavljeno, kako politika vpliva na uredniško politiko RTV Slovenija (TV in radio) v Lendavi.

Po dolgoletnem obdobju vladanja levice, se tudi desnici nasmiha možnost pokazati kaj zna. Zakaj mora Janez Janša – če mu bo to dano – takoj in zdaj zagrabiti priložnost in zakaj velja načelo: bolje drži, ko lovi ga.

Pred letom in pol je stranka SDS podpirala pobudo za dopolnitev volilnega sistema, po kateri bi preferenčni glas volivca neposredno odločal o izvolitvi poslanca. Preferenčnemu glasu, ki bi lahko zagotovil odločilen vpliv volivcev in predpostavlja ukinitev volilnih okrajev, zdaj odločno nasprotuje, ker da to vodi do centralizacije države.

Po odločitvi ministra za kulturo Zorana Pozniča je s 1. februarjem nova direktorica Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki prevajalka in tolmačka za portugalski, španski in francoski jezik Barbara Juršič.

Še nekaj časa ne bo odgovora na najbolj žgoče vprašanje: predčasne volitve ali drugačna vlada? Pred naslednjimi volitvami – kadarkoli že bodo, pa sta že razvidna obraza dveh glavnih tekmecev. Tako Janez Janša kot Marjan Šarec dobivata novo priložnost.

Pogovarjali samo se z dr. Zvonetom Žigonom, odličnim poznavalec izseljenstva, ki na vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu vodi sektor za Slovence po svetu.

Marjan Šarec je odstopil, da bi izzval predčasne volitve. S čemer bi preprečil pojav še enega novega obraza in se obdržal v politiki kot hegemon sredine. Če bodo obveljala opcija še enih predčasnih volitev, bodo te najprej čez kake tri mesece – morda sredi aprila. Po starem (sicer neustavnem, a dveletni rok za spremembe še ni potekel) volilnem sistemu z volilnimi okraji.

Janez Drnovška med predsedniki slovenskih vlad volivci postavljajo najvišje. Sprašujemo se, kje se Kamničan Marjan Šarec bliža neponovljivemu Zagorjanu Janezu Drnovšku. Kaj vse mu še manjka? Zakaj je pri njegovih nastopih še dovolj prostora za bolj državniško držo in več navdihujočih, če ne že vizionarskih nagovorov?

Nekdanjemu veleposlaniku na Dunaju dr. Andreju Rahtenu je avstrijska veleposlanica mag. Sigrid Berka včeraj na sprejemu v ljubljanski rezidenci izročila veliki zlati častni znak za zasluge za Republiko Avstrijo.

Alenko Puhar, Ivana Čuka in Aleksa Lea Vesta, pisce knjige Gospod Leon Štukelj in Tovarišija, je zavedlo, da v naslovu kazenskega spisa zoper legendarnega Štuklja ni bilo njegovega imena, temveč ime prvoobtoženega sodnika dr. Alojza Ranta. Nekaj mesecev po koncu vojne so sodili skupini treh sodnikov in ene sodnice, ki so jih obtožili dejanj zoper slovensko narodno čast. Kdo je bil dr. Alojz Rant?

Potem ko je Levica odtegnila podporo vladi, so spet aktualna ugibanja o drugačni vladni večini oziroma novem mešanju političnih kart. Za mnenje smo povprašali nekaj komentatorjev in političnih analitikov.

Temperatura pred sobotnim enajstim kongresom Desusa (potekal bo v Hotelu Mons v Ljubljani) se bliža vrelišču: Ali bo predsednik stranke ostal obrambni minister Karl Erjavec ali ga bo po dobrih štirinajstih letih s položaja izrinila kmetijska ministrica Aleksandra Pivec?

Slovenski škofje včeraj sprejeli dopolnjene smernice za ravnanje v primeru spolnih zlorab mladoletnih oseb s strani klerikov, članov redovnih skupnosti in drugih cerkvenih delavcev.

Bo vlada opravljala tekoče posle, ali pa bo le nekaj bolj pogumna in postorila še kaj več?

Ivan Puc, novinar

Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je pričakoval opravičilo od nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Tako se v Poštnem predalu 29 Sobotne priloge odvija nekaj tednov trajajoča polemika o spomenici Katedrale svobode z naslovom Danes bo že jutri včeraj. Izmenjavanje mnenj je pristalo pri »izbrisu«.

Med prvo vlado Lojzeta Peterleta in trinajsto vlado Marjana Šarca bo kmalu minilo trideset let. Zbrali smo nekaj odgovorov na vprašanje, kaj se je v tem času dogajalo in se na začetku vprašali, ali je Slovenijo res prehitela Češka. Ker se rodi 10.000 otrok premalo bo ob sedanjih trendih že leta 2030 vsak četrti Slovenec starejši od 65 let. Res zato Slovenija postaja družba brez mlade energije poguma in predrznosti?

Tri knjige je potreboval kapetan Ozne, profesor sociologije religije in svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter (1926), da se je izpovedoval – a se ni spovedal. S tretjo knjigo Usodne prevare poražencev in zmagovalcev, predstavil jo je prejšnjo sredo v Drama Kavarni, končuje svoja spominjanja – kot zatrjuje nepreklicno.