V nagovoru je poudarila dosežke odlikovanca pri krepitvi dvostranskih odnosov med sosednjima državama. Rahten se je v nagovoru zahvalil za veliko čast in izpostavil svojo dolgoletno povezanost z Avstrijo, še zlasti s Celovcem, kjer je nekaj časa tudi študiral in raziskoval. Rahten je poudaril zlasti pomen medsosedskega dialoga in zavedanja o potrebi sodelovanja v srednjeevropskem prostoru.
Red. prof. dr. Andrej Rahten se je rodil leta 1973 v Celju. Po končani I. gimnaziji v Celju se je vpisal na študij zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot štipendist ustanove Österreichischer Akademischer Austauschdienst je študiral na Univerzi v Celovcu. Leta 2000 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani obranil doktorsko disertacijo o dr. Janku Brejcu. Zanjo je bil nagrajen z zlatim znakom ZRC SAZU, kjer je tudi začel poklicno pot.
Leta 2001 se je zaposlil na ministrstvu za zunanje zadeve; imenovan je bil v kabinet ministra, od aprila 2003 pa je vodil center za raziskave. V letih 2004–2008 je bil svetovalec za zunanjo politiko v kabinetu predsednika vlade, nato pa se je ponovno zaposlil na ZRC SAZU.
Leta 2013 je bil imenovan za predsednika strateškega sveta za zunanje zadeve pri zunanjem ministrstvu, nato pa je nastopil štiriletni mandat veleposlanika na Dunaju. Zdaj je zaposlen kot redni profesor za sodobno zgodovino na Univerzi v Mariboru in kot znanstveni svetnik na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa (ZRC SAZU) ter ZRS v Kopru. Poleg tega, da je nosilec zlatega častnega znaka za zasluge za Republiko Avstrijo je tudi prejemnik priznanja Mesta Dunaj zlati rotovški možic (Goldener Rathausmann).
Rahten je tudi avtor ter glavni urednik priznane zbirke Studi diplomatica Slovenica, v kateri je izšla biografska knjiga Med Kakanijo in Wilsonio (o slovenskem diplomatu Ivanu Šveglu), nazadnje je izdal kot sourednik skupaj z Gregorjem Antoličičem in Petro Svoljšak knjigo Na predvečer velike vojne (Mohorjeva Celovec).