Prejšnji predsednik vlade Miro Cerar je odstopil 14. marca lani 2018, volitve pa so bile 3. junija, slabe tri mesece pozneje. Po prvih ocenah je kazalo, da bi bile lahko v drugi polovici maja, a ni šlo hitreje. Tokrat bo pot do predčasnih volitev še počasnejša, saj nekaterim strankam, ki jim javnomnenjske ankete ne kaže, da bi lahko prestopile volilni prag, po letu in pol nove volitve ne dišijo. SMC Zdravka Počivalška, denimo, že ni do tega, da bi v kratkem odšli na volitve. Oblikujejo lahko alternativno koalicijo, vendar pa tudi ta v sedanjem razmerju politični sil ne bi bila nič kaj bolj stabilna.
Po do novih volitev ni preprosta. Ustava določa, da mora predsednik republike po posvetu s predsedniki parlamentarnih strank odločiti ali bo državnemu zboru predložil kandidata za predsednika vlade.
Po do novih volitev ni preprosta. Ustava določa, da mora predsednik republike po posvetu s predsedniki parlamentarnih strank odločiti ali bo državnemu zboru predložil kandidata za predsednika vlade. Če kandidat ne dobi potrebne večine glasov lahko predsednik države po vnovičnih posvetovanjih v štirinajstih dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata.
S tem pa možnosti niso izčrpane. Kandidata za premierja lahko predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če je vloženih več predlogov, se glasuje o vsakem posebej, najprej o kandidati predsednika republike. Šele če ni izvoljen noben kandidat, predsednik razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.
Ko je pred dobrim letom in pol odstopil Cerar, je predsednik republike sklenil, da ne bo predlagal novega kandidata in da je primerneje razpisati predčasne volitve. Ker se je že sicer omenjal 10. junij kot prvi rok za redne volitve, tudi politične stranke niso niti pomislile, da bi predlagale drugega kandidata.
