K dosežku vlade štejeta tudi njeno zaprtje medijske afere z delegiranimi evropskimi tožilci. Dobri možje se radi pošalijo – omenjena afera je povsem vladna afera. Ni izvožena in uvožena, ampak v celoti avtentična. Več rabe uma bi prav prišlo »spin magistrom« Zdravka Počivalška.
In smo pri resoluciji evropskega parlamenta o vladavini prava Sloveniji. V evropski ljudski stranki so menili, da ni potrebna, ker sta glavna razloga zanjo, neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev in vladno nefinanciranje STA, že rešena. Morda res, toda ta rešitev je posledica učinkovanja prav resolucije, ki se je pripravljala. Žal je predsednik vlade popustil šele, ko sta bil zadevi STA in delegirani tožilci »izvoženi« in postali jedro kritike v resoluciji. Pravo vprašanje – bolj izziv za desne oziroma konservativne premišljevalce slovenske politike, za katere si ima tudi podpisani – je, čemu je to služilo. Zakaj je bilo treba s tem škodovati vladi? Če bi se nas več uprlo, bi sramote morda ne bilo treba »izvoziti«.
Thomas Waitz, Urša Zgojznik in Uroš Macerl na predstavitvi nove stranke Vesna
Razumem, temeljna človekova pravica v katerikoli človeški družbi je pravica do življenja. Določena je z ustavo. A prav zaradi spoštovanje te pravice bi se morali koalicija potruditi in spremeniti Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB). Z drugimi besedami, ker ljudje umirajo, bi se naj v koaliciji še toliko bolj skrbno posvetili ZNB.
Če je v državnem zboru problem nedržavotvorna opozicija – in večkrat je – jo je treba izpostaviti in razgaliti. Mogoče kdo o tem ve kaj več, jaz le to, da je minister za zdravje Janez Poklukar septembra z zakonom obiskal poslanske skupine vseh strank, a je bil zavrnjen. Moral bi vztrajati, pripraviti drugačen predlog ZNB. Ne verjamem, da bi ob tej kooperativnosti vlade opozicije še rožljala z referendumom o tako pomembnem zakonu.
Medtem so v nam zglednih državah Nemčiji, Avstriji, Franciji … že pred časom poskrbeli za ustrezno zakonsko podlago, »osvežili« ustrezno zakonodajo, niso se sklicevali kar neposredno na ustavo. Sicer pa vidimo, da državni zbor medtem pridno sprejema številne druge zakone, ki so v interesu koalicije. Nič pomembnejši niso od ZNB.
Kaj pa je največji uspeh nasprotne Kulove strani? Razen, da so jim najbrž v Desusu dvakrat pomagali ubraniti predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, se s čem drugim ne morejo pohvaliti. Morda s tem, da so zadnjič zavlekli sejo odbora za izobraževanje čez 22. uro z vsemi triki, ki so se jih le izučili zdajšnjih vladnih strank. Pravzaprav se lahko tudi v Kulu lahko pohvalijo, za svoj stati in obstati. Preživetveni nagon pač.
Zdaj je delo namesto vlade in Kula opravila kar pravna mreža za varstvo demokracije. Spisala je svoj predlog ZNB. Naj še ona kandidira na volitvah? Uroš Macerl je dobro povedal: »Vstop v politiko je v tem trenutku kot skok v greznico. Odločili smo se, da zavestno opravimo ta skok.«
