Še vedno se namreč v javnosti pojavljajo divje zgodbe o krajah. Ena takih je zgodba o možu, ki je varoval razvpitega partijca Staneta Dolanca.
Da so poskrbeli za Dolančevega varnostnika, je v komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti omenil predsednik srbskega Društva za resnico in pravico o otrocih ter član srbske vladne komisije Radiša Pavlović.
Govoril je tudi o odgovornosti nekdanje tajne varnostno-obveščevalne službe, ki je delovala na osi od Beograda prek Zagreba do Ljubljane. Varnostnik, v Ljubljani je čuval hišo Staneta Dolanca, je po njegovih besedah za nagrado dobil dojenčka iz novomeške bolnišnice, kjer naj bi lažno prikazali njegovo smrt.
Dolanc seveda ni nekdo, ki bi ga branil, je človek, ki je zlorabil politično oblast, je ob tem pripomnil Jamnik in spomnil na primer Ljuba Bavcona. Kot kriminalist v akciji Sprava, določen za preiskovanje storilcev prikritih pomorov, je preveril tudi izjavo, da je bil Bavcon po vojni v Šentvidu med tistimi, ki so izvajali selekcijo, kdo bo umorjen v Kočevskem rogu in kdo ne. Ugotovil je, da takrat ni bil v Sloveniji.
»Ko nekdo v javnost spusti neko ime, se ga tisti, ki so čustveno prizadeti, hitro oprimejo. V dobri veri, da to drži, govorica ali izjava postane dejstvo. Gre tudi za željo po obračunu z ljudmi, ki so res imeli moč,« si razlaga Jamnik.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
