Po maši zadušnici, ki jo bo daroval goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli, bo odkrita spominska plošča na Rebulovi domačiji, nato pa bo sledil kulturni program. Slavnostni govornik bo nekdanji predsednik republike Borut Pahor. Častna pokrovitelja počastitve obletnice Rebulovega rojstva sta občina Devin Nabrežina in Generalni konzulat RS v Trstu.
Alojza Rebulo je po besedah poznavalca njegovega literarnega opusa Primoža Sturmana, avtorja spremne besede k ponatisu romana Senčni ples (Beletrina) vidno zaznamoval fašizem in njegova prepoved slovenskega jezika. Slovenščine in slovenstva se je pisec lahko »nadihal« v študentskih letih v Ljubljani kot študent klasične filologije. »Sledil jim je povratek v Trst in začetek pedagoškega poklica, najprej na nižji gimnaziji, nato še na klasičnem liceju. Takrat se je Rebula začenjal uveljavljati kot pisatelj, istočasno pa ga je začela pestiti duševna stiska, ki je bila posledica nenehnega zalezovanja jugoslovanske tajne policije. Sprejemu krščanstva v njegovi katoliški različici je sledil avtorjev umetniški vzpon z romanom V Sibilinem vetru. Sedemdeseta so bila za pisca v znamenju sodelovanja z revijo Zaliv in znamenitega intervjuja z Edvardom Kocbekom, pa tudi potovanj v ZDA in Kanado k zdomskim rojakom,« je zapisal Sturman.
Po upokojitvi se je postopnemu umaknil v Loko pri Zidanem Mostu, rojstni kraj žene Zore Tavčar, kjer sta preživela pozno jesen življenja. Leta 2005 je za roman Nokturno za Primorsko prejel kresnika. Umrl je 23. oktobra leta 2018.