Starosta krščanske demokracije Lojze Peterle je zanikal, da se vrača v NSI: »Na Boču sem zgolj rekel, da se bom o tem odločil po posvetovanju z ženo.«

V prihajajoči stranki zanikajo, da bi se dogovarjali za sodelovanje s predsednico državnega zbora.

Včerajšnjemu govoru predsednice Nataše Pirc Musar na Blejskem strateškemu forumu, v katerem je obsodila »genocidno politiko Izraela proti Palestincem v Gazi«, ni ploskala polovica prve vrste: tuji voditelji in nekdanji predsednik Borut Pahor.

Nekdanji notranji minister Vinko Gorenak je vzel v bran predsednico države Natašo Pirc Musar, ki je s helikopterjem letela na Koroško in v Prekmurje. Lani je želela z vojaškim transportnim letalom na olimpijske igre v Pariz, a si je premislila, ko je videla predračun.

Janez Janša se je odzval na medijske zapise o tem, da je stranki Anžeta Logarja zagotovil denar za predvolilno kampanjo.

Včerajšnjega srečanja članov prijateljev in podpornikov NSI se je presenetljivo udeležil tudi njen ustanovitelj in dolgoletni evropski poslanec Lojze Peterle, ki naj bi obljubil vrnitev v stranko. Njegove vrnitve se veselita tudi oba kandidata za predsednika stranke, Jernej Vrtovec in Anton Harej. Kdo od njiju uživa podporo prvaka SDS Janeza Janše?

Pred začetkom parlamentarnih počitnic sta poslanski skupini Svobode in Levice vložili predlog zakona o konoplji za omejeno osebno rabo. Zanimivo je, da od vsega začetka pri pripravi zakona ni sodelovala poslanska skupina SD, ki je imela pomisleke tudi pri pripravi pozneje sprejetega zakona o medicinski rabi konoplje.

Do volitev nas loči več kot pol leta, strategi na levem političnem polu pa že razmišljajo o možni koaliciji z Vladimirjem Prebiličem in Anžetom Logarjem, če Levica izpade iz parlamenta. Pričakujejo, da prvak SDS Janez Janša po vsej verjetnosti (spet) ne bo dobil večine v državnem zboru za oblikovanje svoje vlade. Med govorom v Bovcu je Logarju očital, da je s svojim glasovanjem glede referenduma o obrambnih izdatkih preprečil jesenske predčasne volitve.

Od prve seje sedanjega sklica državnega zbora minevajo dobra tri leta, do naslednjih volitev nas loči približno sedem mesecev, večine poslancev pa slovenska javnost sploh ne pozna. Inštitut Danes je nov dan v Parlametru spremlja njihovo aktivnost. Nekateri so zelo aktivni pri glasovanju, zato pa jih skoraj nikoli ni slišati pri razpravljanju – in obratno.

Kot vodja strateškega sveta za zdravstvo pripravlja ključne zakone s tega področja, pri čemer uživa močno podporo predsednika vlade Roberta Goloba, zelo dobro sodeluje tudi z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel. Je tudi velik zagovornik javnega zdravstva, saj je, kot pravi, eden temeljev države, da ko zboliš, prideš do zdravstvenih storitev ne glede na to, ali imaš minimalno plačo oziroma minimalno pokojnino ali pa 20-metrsko jahto na Jadranu. Pogovarjali smo se o predlogih, ki so jih za izboljšanje javnega zdravstva pripravili v strateškem svetu, stanju v zdravstvu, pa tudi o tem, kako komentira aktualno dogajanje v politiki.

Ali se lahko Slovenci upravičeno bojimo, da bodo tujci iz sosednjih držav, ki kupujejo kmetijska zemljišča v obmejnem pasu, zmanjšali slovenski narodni prostor?

Slovenske politične stranke se dobesedno kopajo v javnem denarju. Letos je za njihovo delovanje državni zbor namenil skoraj 5,6 milijona evrov, še dodatnih 2,8 milijona evrov pa stranke oziroma poslanske skupine prejmejo za strokovno pomoč. Iz državnega proračuna gre za delovanje strank skupno skoraj 8,4 milijona evrov, poleg tega se stranke napajajo tudi iz proračunov občin, kjer imajo svoje svetnike. Največ sredstev iz javnih financ prejmeta Svoboda in SDS, ki sta lani prejeli tri oziroma dva milijona evrov.

Državni svet v zadnjih dveh mandatih predstavlja »pomožno četo« Janeza Janše, ki preko njemu naklonjenih svetnikov blokira sprejem zakonov sedanje vlade, z njihovo pomočjo je tudi dosegel ustanovitev preiskovalne komisije, za katero v državnem zboru ni dobil dovolj podpore. Še leta 2012 so poslanci SDS zahtevali ukinitev te institucije, zdaj pa Janša meni, da bi ta poteza pomenila še večjo centralizacijo Slovenije.

Poslanec in podpredsednik NSI Jernej Vrtovec je ob 25-letnici stranke napovedal svojo kandidaturo za predsednika stranke na kongresu 13. septembra. Ob tem mu je svojo podporo izrekel tudi podpredsednik in vodja poslanske skupine Jernej Cigler Kralj, ki se sam ne bo potegoval za vodilni položaj.

Pred kongresom NSI 13. septembra so v stranki že stekli postopki evidentiranja kandidatov za vodstvene položaje. Glavna favorita za predsednika stranke sta podpredsednika in poslanca Jernej Vrtovec in Janez Cigler Kralj, oba sta bila ministra v prejšnji vladi Janeza Janše.

V primeru izstopa iz Nata bi se Slovenija znašla v podobnem kaosu kot Velika Britanija po izstopu iz EU. Za obrambo bi morali plačevati še več, hkrati bi bili manj varni, poleg tega tudi manj zanimivi za tuje investitorje. Zato so napovedi takšnega referenduma in izsiljevanja z njim nevarno početje. Čeprav ankete trenutno kažejo na močno podporo članstvu v Natu, bi se referendum lahko sprevrgel v iracionalno glasovanje o ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu.

Južnega dela tretje razvojne osi še nekaj časa ne bo. Upravno sodišče je že drugič odpravilo gradbeno dovoljenje za gradnjo ključnega koridorja hitre ceste med vzhodnim novomeškim priključkom in Osredkom

Pred 16 leti slovenskim evroposlancem, tudi z levega dela, ni bil problem podpreti resolucije, ki zadeva vso Evropo. Težava je, kadar se znajde pod drobnogledom Slovenija. Takrat nobena stran noče priznati svojih napak, k temu pa pritegne še svoje evropske zaveznike.

Zdaj že bivši predsednik SLS Marko Balažic še vedno ni pojasnil, kako je SLS v letu evropskih volitev pridelala več kot 200 tisočakov minusa.

Po izglasovanem referendumu o povišanju obrambnih izdatkov in napovedi referenduma o članstvu v Natu, politika išče rešitev, po kateri bi se izognili obema referendumoma. Eno od možnih rešitev je pričakovati na današnjem srečanju premierja Roberta Goloba z ustavnimi pravniki.