Evropski poslanec Vladimir Prebilič naj bi se po naših virih odločil za nastop na državnozborskih volitvah. Svojo odločitev naj bi javno obelodanil na tiskovni konferenci v ponedeljek, 23. junija, dva dni pred dnevom državnosti. Na volitvah naj bi nastopil s svojo stranko, ki mu jo bodo pomagali vzpostaviti nekdanji člani Gibanja Svoboda.

Nekdanji predsednik države kapitalizira svoje politične funkcije na podoben način, kot to počno ameriški predsedniki. Njegov zasebni zavod Prijatelji Zahodnega Balkana je imel lani 168.908 evrov prihodkov.

Ali bo prihodnjo vlado vodil Janez Janša ali Robert Golob ali kdo tretji, ni odvisno zgolj od zmage na volitvah, ampak od tega, kateri politični pol bo dosegel večino v državnem zboru. Zato bo najpomembnejše, katerim manjšim strankam bo uspelo prebiti volilni prag. Na zadnjih volitvah je zunaj parlamenta ostalo 16 strankarskih list, skoraj vsak četrti glas je končal v košu za smeti.

»Pred nami so težki meseci. Imamo privilegij, da so bili volivci jasni in so nam podelili veliko mandatov. Imamo trdno koalicijo, ki je programsko zelo enotna,« je ob prevzemu vlade 1. junija 2022 dejal premier Robert Golob. Dodal je še, da verjame, da bo mandat uspešen in da lahko zdaj nehajo govoriti in začnejo delati.

Na kongresnem govoru je prvak SDS Janez Janša pohvalil strokovni svet, ki je v dveh letih intenzivnega dela dokončal vladni program za naslednji mandat. V njem kot predsednica odbora za kohezijo in regionalni razvoj sodeluje tudi sekretarka državnega sveta Monika Kirbiš Rojs.

Župan Žirovnice in državni svetnik Leopold Pogačar nam je potrdil, da je pred dvema tednoma izstopil iz stranke Demokrati Anžeta Logarja, saj po koncu mandata odhaja iz politike.

Predsednik SD Matjaž Han po volitvah pričakuje boljši rezultat za svojo stranko, predvsem pa si želi, da bi naslednja levosredinska vlada zgradila most do desne sredine. Meni, da bi morale pri pogovorih o pomembnih temah sodelovati vse stranke. Do mandata sedanje vlade je kritičen. Po njegovem je bila napaka, da so razveljavili dohodninsko reformo, ki jo je sprejela Janševa vlada, saj je bolj razbremenila delo. Prav tako je bila po njegovem napaka večja obremenitev espejev. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako bo rezultat referenduma vplival na slovensko politiko, v kakšnih odnosih je s prvakom SDS Janezom Janšo in kdo bo po njegovem po volitvah sestavljal vlado.

Razkrivamo nevladne organizacije in civilne iniciative, ki blokirajo gradnjo glavnih infrastrukturnih projektov v Sloveniji. Poleg hitrih cest ustavljajo gradnjo cestne in železniške infrastrukture, prav tako preprečujejo gradnjo hidroelektrarn in vetrnih elektrarn. Nekatera združenja kar dobro služijo z državnimi organi in javnimi zavodi.

Na današnjem kongresu bo Janez Janša že desetič izvoljen za predsednika SDS. Pravzaprav so ga že pred tem izvolili člani na neposrednem glasovanju na sedežih občinskih odborov, na kongresu so le prešteli glasove in razglasili zmagovalca, ki je bil tudi edini kandidat za ta položaj.

Po uspešnem referendumu o izjemnih pokojninah za kulturnike so prvaku SDS Janezu Janši spet zrastla krila. Člane NSI je pozval v vrste svoje stranke, ob tem pa seveda prezrl, da bo po volitvah potreboval partnersko stranko za sestavo vlade.

Kdaj se bomo lahko vozili do Koroške po hitri cesti? Časovnica se vsako leto zamika, ministrica Alenka Bratušek je lani napovedala, da leta 2028, zdaj je zaključek gradnje premaknila v leto 2029. Ob tem ni znano, ali bo do takrat zgrajen odsek od Šentruperta do Velenja. Gradnja hitre ceste proti Velenju se sploh še ni začela tudi zaradi blokade nevladnikov, ki jih je Janševa vlada zakonsko omejila, Golobova koalicija pa s sprejetjem paketa Nike Kovač spet spustila z vrvice.

Na referendumu o izjemnih pokojninah za kulturnike je bila najvišja volilna udeležba v volilnih okrajih na Štajerskem, kjer je sicer na volitvah med najnižjimi. Povsod je relativno zmagala SDS, zdaj pa je tam dosegla najvišje odstotke proti zakonu. Največ nasprotnikov zakona je bilo sicer v Škofji Loki (96,37 odstotka), kjer je bila tudi volilna udeležba najvišja v državi (41,31 odstotka).

Janez Janša vnovič slavi zmago. V četrtek je bil kot edini kandidat vnovič izvoljen za predsednika SDS (resda bodo rezultate javno objavili šele na kongresu stranke 24. maja), zdaj pa je na referendumu o izjemnih pokojninah za kulturnike dokazal, da lahko na volišča pripelje več kot 400 tisoč ljudi.

Državna uprava je pogosto tarča zaposlovanja političnih kadrov trenutnih ali odhajajočih funkcionarjev. Svoje ljudi so zaposlovale vse dosedanje vlade, vključno z zadnjo Janševo in aktualno Golobovo vlado. Število zaposlenih v državni upravi se od leta 2016 povečuje, pred tem pa je že padalo. Najbolj raste število zaposlenih v občinskih upravah, kjer prav tako niso imuni pred političnim kadrovanjem županov.

Kar se je zdelo še pred kakšnim letom nemogoče, se je zdaj zgodilo. Slovenska vlada se je zavezala, da bo še letos za obrambo namenila dva odstotka BDP, do leta 2030 pa tri odstotke.

Aktivni člani SDS so na neposrednih volitvah že izvolili predsednika Janeza Janšo, rezultati glasovanja pa bodo objavljeni na kongresu 24. maja v Ormožu.

Pred kongresom SDS, ki bo 24. maja v Ormožu, bodo ta četrtek, 8. maja, ob 18. uri potekale konference vseh strankinih občinskih odborov, na katerih bodo vsi člani neposredno izvolili predsednika stranke. Toda rezultate glasovanja bodo javno objavili šele na kongresu.

Minuli kongres SLS je pomenil poraz za prvaka SDS Janeza Janšo, ki je preko svojih medijskih podaljškov močno promoviral Nino Strah, za katero se je skrival nekdanji nosilec evropske liste Peter Gregorčič. Njegovi privrženci v stranki so bili popolnoma poraženi. Novi predsednici Tini Bregant ni niti čestital za zmago, čeprav je bila v njegovi zadnji vladi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje. Vodstvo SLS je še naprej odprto za pogovore o skupni listi z NSI Mateja Tonina, Fokusom Marka Lotriča in Demokrati Anžeta Logarja.

Do rednih volitev nas loči manj kot leto dni, zato lahko kmalu po poletju pričakujemo pestro politično dogajanje. Trenutne ankete kažejo na prevlado politične desnice, vendar predvsem po zaslugi velikega deleža neopredeljenih volivcev, ki lahko ob nastopu novih igralcev levo od sredine na volitvah bistveno spremenijo politična razmerja.

Na predsedniških volitvah je dosegel več kot 46 odstotkov glasov in napovedal začetek nekaj velikega, naslednje leto je ustanovil Platformo sodelovanja, lani pa napovedal, da se bo potegoval za vrh SDS, na koncu je ustanovil svojo stranko. Kakšni so njegovi načrti, kako komentira aktualno politiko, ali bo tudi v naslednji vladi zunanji minister. S predsednikom Demokratov Anžetom Logarjem smo se pogovarjali tudi v Reporterjevem podkastu o politiki, ki ga lahko spremljate tudi na TV Veseljak in Aktual TV.