Stranka si bo 19. novembra dodala njegovo ime. Razočaran je nad novimi obrazi, zlasti pa nad vlado Roberta Goloba, ki Slovenijo premalo odpira za tuje investicije. Če bo šlo tako naprej, nas bo po njegovih besedah kmalu prehitela Hrvaška. Pogovarjali smo se tudi o tem, zakaj ne podpira pokojninske reforme, kakšno naslednjo vlado si želi, kakšno vlogo imata Vladimir Prebilič in Anže Logar ter na katere poslance računa, da bodo pred volitvami prestopili v njegove vrste.

Gospod Erjavec, v javnosti še vedno odmeva tragičen dogodek v Novem mestu, kjer je romski storilec nasilno vzel življenje občanu Novega mesta. Primer je ponovno odprl razpravo o neučinkovitosti državnih institucij pri reševanju romske problematike, pa tudi o vprašanju varnosti, enakosti pred zakonom in zaupanja državljanov v državo. Kako v stranki Zaupanje gledate na to dogajanje in kakšne politične posledice bi moralo imeti?

V stranki Zaupanje smo globoko prizadeti in pretreseni ob dogodku v Novem mestu, ko je nasilen posameznik iz romske skupnosti ubil slovenskega državljana brez kakršnegakoli razumnega razloga. To ni več samo posamezen tragičen primer, ampak simptom globlje sistemske neučinkovitosti države. Zgroženi smo, da predsednik vlade dr. Robert Golob v svoji aroganci in samozadostnosti ni znal prisluhniti opozorilom, ki so jih dolge mesece dajali župani iz Dolenjske, Posavja in drugih območij, kjer se zaradi nespoštovanja zakonov in popolne pasivnosti države nasilje stopnjuje.

Pozdravljamo odstopa ministrice za pravosodje in ministra za notranje zadeve, ki sta predstavnika represivnega dela državnih organov, vendar to ne zadostuje. Odgovornost za takšno stanje nosijo tudi ministri, pristojni za integracijo romske skupnosti in socialno politiko, kjer država že desetletja deluje brez strategije in brez jasnih meril odgovornosti.

V stranki Zaupanje pričakujemo, da bo predsednik vlade prevzel osebno odgovornost in razmislil o svojem nadaljnjem vodenju vlade. Ko državljani niso več varni na svojih ulicah, ko matere z otroki živijo v strahu, ker država ne zmore ali noče uveljaviti svojih zakonov, potem izgubljamo bistvo pojma »država«. Naloga vsake vlade je zagotoviti varnost za vse – ne glede na narodnost, poreklo ali socialni status.

Zato menimo, da je nujna vzpostavitev učinkovitega sistema, v katerem bodo vsi državljani enaki pred zakonom, kjer bo država jasno postavila meje in hkrati omogočila resnično integracijo tistim, ki to želijo. Če tega vlada ne zmore, bo za posledice odgovarjala politično in moralno.

Družini, ki je v tem nesmiselnem dejanju izgubila očeta in moža, izrekamo globoko sožalje. A hkrati opozarjamo: če ne bomo ničesar spremenili, žal to ne bo zadnja takšna tragedija.

Na programskem kongresu 19. novembra boste spremenili ime stranke v Karl Erjavec – Stranka Zaupanje. Zakaj tega niste storili že ob ustanovitvi?

Nismo želeli, da bi nova stranka temeljila zgolj na imenu Karl Erjavec. Po drugi strani pa smo se zavedali, da sem kot znan dolgoletni politik uveljavljena politična blagovna znamka. Samo ime stranka Zaupanje bo za večjo prepoznavnost potrebovala veliko več časa. Tudi eden od ciljev plakatne akcije je bil povezati asociacijo med imenom Karl Erjavec in imenom stranka Zaupanje. Nekateri ljudje so namreč mislili, da je na plakatu beseda Zaupanje moje geslo, ne pa ime stranke. Zato smo v ožjem vodstvu stranke sklenili, da ime stranke dopolnimo z imenom Karl Erjavec – Stranka Zaupanje.

Primož Lavre

Poleg tega bomo na promocijskem dogodku 19. novembra v Ljubljani tudi predvajali videospot, v katerem bo predstavljena moja politična pot. Naslov videospota bo: Karl Erjavec – 20 let v politiki, in največji del videospota bo namenjen predstavitvi moje politične kariere, ki sem jo začel kot državni sekretar, nadaljeval pa kot minister, v skupno pri sedmih premierjih, od Janeza Drnovška do Marjana Šarca. Dvakrat sem bil obrambni minister, enkrat minister za okolje in prostor ter trikrat zunanji minister. Podporniki bodo videli moja srečanja z angleško kraljico, papežem Frančiškom, Hillary Clinton, ki je zaljubljena v Slovenijo, nekdanjim generalnim sekretarjem Nata Javierjem Solano in še z mnogo drugimi osebnostmi.

Ampak kljub temu, da ste tako znani, da ste s plakati polepili Slovenijo, se reklamirali kot Teflonski Karl in predstavljali kot Kristus, obiskali ste baziliko Marija Pomagaj na Brezjah, ankete sploh ne zaznavajo vaše stranke.

To mene prav nič ne skrbi, saj v tem trenutku ankete bolj oblikujejo javno mnenje, kot ga merijo. To izkušnjo imam iz stranke Desus, kjer so nas vseskozi dajali na obrobje, toda v 15 letih, kolikor sem vodil stranko Desus, smo vedno dosegli cilj, ki sem si ga zadal. Vsakič smo prišli v parlament in nikoli nismo bili najmanjša parlamentarna stranka. Ankete so nam slabo kazale, po mojih nastopih v medijih pa smo pridobivali. Zato je tudi eden pomembnih ciljev naše stranke, da pridemo na soočenja, da bodo ljudje lahko slišali naša programska stališča in našo razvojno vizijo za Slovenijo.

Razvojni zaostanek Slovenije je eden od razlogov za mojo vrnitev v politiko, ker me moti, da razvojno zaostajamo z državami, ki so bile v preteklosti bistveno manj razvite. Denimo baltske države, Češka, počasi nas bo prehitela Madžarska, če nas bo še Hrvaška, pa je to velik neuspeh za Slovence kot narod. To moramo preprečiti in zdaj je še pravi čas za to. Če bomo zamudili ta vlak, potem bomo obsojeni na to, da bomo postali obrobna nepomembna država.

Če ostaneva pri stranki, kdo vam vodi kampanjo?

Naš piar vodi gospa Janja Pavlin.

Včasih je bila piarovka pri SDS.

Res je in moram reči, da jo je Janez Janša odlično usposobil, tako da je vrhunska. Zato se mu na tem mestu zahvaljujem, saj je odličen piar izjemno pomemben za uspeh stranke. Na tem področju je mnogo šarlatanov, ki se predstavljajo kot vrhunski, na koncu pa se izkaže, vsaj jaz sem v svojih 20 letih v politiki ugotovil, da znajo zgolj dobro prodajati svoje ime, rezultatov pa ni. Janja Pavlin ima sedaj svoje podjetje, sodeluje z različnimi naročniki, ima mnogo izkušenj, zato smo jo tudi povabili k sodelovanju.

Koliko članov imate? So to nekdanji člani Desusa ali gre za nove ljudi?

Lahko ugotovim, da glavnino članov stranke predstavljajo novi člani, predvsem sem vesel mladih, pa tudi srednje generacije. Mene so nagovorili gospodarstveniki, da se vrnem v politiko, in to predvsem izvozniki, ki menijo, da Golobova vlada nima posluha za gospodarsko diplomacijo, za odpiranje novih trgov. Če pogledava oba ministra, ki sta pristojna za gospodarsko diplomacijo: Tanja Fajon ima kot glavno prioriteto pravice žensk, problem revščine, hodi v Afriko, v nerazvite države, sam sem obiskoval države, v katerih smo krepili gospodarsko sodelovanje in pridobivali posle za naša podjetja. Tudi pri ministru Matjažu Hanu ni čutiti, da bi bila prva prioriteta gospodarska diplomacija, ampak se ukvarja bolj s Spiritom in subvencijami.

Omenili ste Rusijo. Kot zunanji minister ste bili večkrat v Moskvi, v Sloveniji vas je skoraj vsako leto obiskal takratni minister Nikolaj Nikiforov. Ko je leta 2016 ruski predsednik Putin prišel v Slovenijo, ste sedeli nasproti njega. Zato me zanima, ali vašo stranko financira Kremelj.

Ne, to je pač neko podtikanje. Sicer bi bil vesel, če bi nas res Rusija financirala, ker potem bi imel zadosti financ za delovanje stranke. Edini problem bi bil, kako ta sredstva plasirati na zakonit način, kar pa bi bilo zelo težko zaradi naše zakonodaje, ki pač ne favorizira stabilnega financiranja političnih strank. Mislim, da je to eden od razlogov, zakaj je v Sloveniji veliko korupcije in pri večini korupcijskih afer so v ozadju politične stranke.

Denimo, v poslu z razvpito sodno stavbo na Litijski so sodelovali ljudje iz različnih strank. Verjetno ni šlo za osebno okoriščanje, temveč za financiranje strank, zlasti tistih, ki imajo dolgove. Menim, da bi morali financiranje strank ustrezno urediti. Brez političnih strank ni demokracije, civilna družba pa v demokraciji ne more nadomestiti političnih strank, ker ima drugačno vlogo. Če gre politika v napačno smer, mora civilna družba s pomočjo kritičnih medijev usmeriti politiko na pravo pot.

No, ampak vemo, da podjetja strank ne smejo financirati. Ali so med posamezniki, ki financirajo vašo stranko, lastniki podjetij, ki so včasih sodelovala z Rusijo, zdaj pa zaradi sankcij ne morejo?

V glavnem nas financirajo fizične osebe, ki pa lahko dajo le največ 2300 evrov, če je ta znesek višji, se morajo razkriti.

So med njimi tudi podjetniki, ki sodelujejo z Rusijo?

Glejte, glede na to, da gre za zneske pod 2300 evrov, ne bi bilo pošteno, da povem, kdo so ti podporniki. So pa tudi nečlani stranke, ki si želijo, da se vrnem v politiko, in ki pomagajo financirati stranko.

Primož Lavre

Zanimivo se mi zdi, da je v vaši stranki kar nekaj ljudi, ki so prišli iz Jelinčičeve stranke. Zmago Jelinčič je prorusko usmerjen. Ste se tudi z njim kaj pogovarjali o skupnem nastopu?

Ne, nisva se. V zadnjem letu sva se nekajkrat srečala, vendar se nikdar nisva pogovarjala o kakšnem sodelovanju, ampak sva zgolj obujala spomine iz preteklosti. Moram pa reči, da je tudi mene presenetilo, da so se mi pridružili nekateri njegovi člani. Ko sem vprašal, kaj so razlogi, so mi odgovorili, da jih je motil avtokratski način vodenja stranke Zmaga Jelinčiča.

Kdo vse je prišel iz Jelinčičeve stranke? Vemo, da je bila Alenka Jelenovič iz Kočevja podpredsednica SNS, nekdanji poslanec Boštjan Zagorac pa je z njim prekinil že leta 2008.

Takrat so se razšli in ustanovili stranko Lipa. Poklical me je po telefonu, če bi se lahko dobila na kavi. Zvezo je vzpostavil preko člana naše stranke v Mariboru. Poznava se že od prej, saj je bil dober poslanec in je vedno imel sprejemljiva stališča.

Kaj pa recimo med nekdanjimi ministri?

Irena Majcen, ki je bila ministrica za okolje.

Pred ustanovitvijo stranke ste omenjali Dragotina Mateja in Lilijano Kozlovič. Ali sta vas pustila na cedilu?

Ne, nista me pustila na cedilu. Gre za osebne odločitve, ki so povezane z družino. Tudi ko sem svoji soprogi povedal, da se vračam v politiko, ni bila vesela in zadovoljna. Najprej mi je rekla, kaj ti je tega treba, saj si bil šestkrat minister, imel si uspešno politično kariero … Soprogi sem odgovoril, da me skrbijo razmere v državi in da mi ni vseeno, v kakšni državi bodo živeli otroci, naši vnuki. Naslednji dan mi je rekla, da imam prav, saj sem še vitalen in poln energije. Tako je dokončno padla odločitev o vrnitvi v politiko. Te odločitve ne obžalujem. Ugotavljam pa, da je danes politika groba, brez spoštljivosti in dostojanstva do političnih nasprotnikov.

Ste v kakšnih stikih s sedanjimi poslanci?

Sem.

S katerimi?

Kot izkušen politik vem, da bo stranka potrebovala tri podpise, da bo imela status parlamentarne stranke na volitvah. Presenetilo me je, da so nekateri poslanci sami pokazali zanimanje za sodelovanje in me oni vabijo na kave. Kot izkušen politik vem, da se zadnja dva meseca pred volitvami pojavi panika med poslanci, ki niso zadovoljni z volilnim okrajem in začnejo iskati možnosti, kje bodo prišli do izvoljivega okraja. Če pogledamo stranko Svoboda, tam zagotovo vsaj polovica poslancev ne bo nadaljevala svoje poslanske poti.

Denimo, gospod Miroslav Gregorič bi vam lahko dal podpis …

Z njim sem se pogovarjal pred pol leta na nekem sprejemu, pa sem ga malo potipal. Moj občutek je, da je absolutno lojalen svoji stranki, kljub tisti aferi, ko je pozabil prijaviti, da je prokurist v podjetju, in so ga v Svobodi pozivali k odstopu. Ne vem pa, kako je z njim danes, kajti v politiki je dinamika zelo hitra. Kar danes velja, jutri ne velja več, čez dva dni pa spet velja. Bolj ko se bodo bližale volitve, bolj bodo poslanci, ki ne vidijo perspektive, da bi bili ponovno izvoljeni, živčni in bolj si bodo želeli kave z menoj.

Tudi Dejan Kaloh zbira tri poslanske podpise. Potrebuje še dva. Ali se bosta povezala?

Midva sva se srečala na kavi in se o tem pogovarjala. Ti pogovori še tečejo in se bom z njim še dobil. V naslednjih mesecih bo ta dinamika zelo živahna. Na dogodku 19. novembra bodo verjetno prisotni poslanci, ki si želijo sodelovanja z nami. Nadalje bomo predstavili, koliko članov imamo, koliko občinskih in mestnih odborov smo v tem času ustanovili. K nam prehajajo tudi nekdanji odbori Desusa, denimo v Slovenski Bistrici, Žalcu itd.

Koliko nekdanjih odborov Desusa se vam je pridružilo?

Tega ne bi rad povedal, ker so pogovori še odprti, pa tudi ne bi rad povzročil slabe volje dr. Vladu Dimovskemu, ker sva tudi dobra prijatelja. On je bil od leta 2010 tudi član Desusa, ko se je njegova socialna unija pridružila Desusu. Ti podatki bodo znani 19. novembra, ampak lahko potrdim, da imamo kar nekaj odborov, kjer je k nam prišla celotna občinska organizacija Desusa in ki imajo tudi občinske svetnike. Po mojem je bila glavna napaka, da so spremenili ime stranke in je to zdaj neka stranka generacij ter ni več upokojenska stranka.

Primož Lavre

Zanimivo je, da ste zdaj kar tri stranke, ki nagovarjate upokojence. Poleg vas in Dimovskega še Pavel Rupar. Ali kaj razmišljate o tem, da bi se med seboj povezali ali pa s kakšno drugo stranko, da bi lažje prišli v parlament?

Pavel Rupar je pač satelit SDS. In ko so protestirali pred parlamentom, so ljudje na vprašanje televizije, koga bodo volili, Janeza ali Pavla, enoglasno rekli: našega Janeza. Tako da mu nič ne pomaga, da je tam več tisoč ljudi, ker so to Janševi podporniki.

Dr. Dimovski nima več stranke upokojencev, ker so stranka vseh generacij. Tako da v bistvu prave upokojenske stranke več ni. Tudi naša je šla širše, tudi v problematiko mladih. Objavili bomo razpis za podpredsednika, ki bo pokrival politiko mladih, ne le tistih, ki nimajo stanovanja in službe, ampak tudi tistih mladih, ki imajo druge probleme. Predstavnik mladih, ki bo imel najboljše ideje, bo prišel v ožji izbor za podpredsednika stranke.

Zelo pomembno je, da mladi prihajajo v politiko. Pri nas se pogosto dogaja, ko smo imeli te instant stranke, da so v politiko prihajali neznanci brez kakršnihkoli političnih izkušenj. Spominjam se, ko sva skupaj z Mirom Cerarjem sestavljala vlado, da sploh ni poznal vseh svojih poslancev. Podoben problem ima tudi Robert Golob. V glavnem so sedaj na levem polu v parlamentu politični anonimneži. Naštejte mi vsaj pet Golobovih poslancev, ki imajo neko politično kilometrino! Jaz jih ne poznam. Pravzaprav niti vseh ministrov ne bi znal našteti …

Verjetno zato, ker jih je dvajset.

Ampak Drnovšek jih je v nekem obdobju imel 22, pa smo za vsakega vedeli, saj so to bile osebe, ki so bile s svojim delom poznane v javnosti. V Golobovi vladi imata politične izkušnje samo Han in Bratuškova … No, tudi Boštjančiča poznam, ker je vodil nekaj podjetij, poznan mi je kot bivši direktor Adrie Airways, ki je na koncu propadla. Njega kot finančnega ministra ni možno primerjati z dr. Mramorjem, ki je bil vrhunski minister za finance.

Ali ste se v zadnjem času kaj srečali s prvim predsednikom Milanom Kučanom? Vam je dal blagoslov za vrnitev v politiko?

Ni dal blagoslova. Pozdravila sva se na proslavi ob obletnici priključitve Primorske matični državi. Dal sem mu roko, bilo je po plakatni akciji, pa mi je rekel, kako si kaj, Teflonski Karl, in sva se oba nasmehnila. Odgovoril sem: V redu. To pa je bilo tudi vse. Nobenega blagoslova nimam, razen od moje žene in tistih, ki želijo, da se vrnem v politiko.

Ali podpirate pokojninsko reformo?

Ne.

Kako boste glasovali, če bo prišlo do referenduma?

Seveda bom proti. Saj kot Karl Erjavec in borec za pokojnine tudi pomagam pri zbiranju podpisov, tako smo se z Delavsko koalicijo dogovorili. Tako da ne nastopam kot politik.

Za koga bi njen propad na referendumu predstavljal največji problem: za stranko Levica, katere minister Mesec je pripravil pokojninsko reformo, za celotno vlado Roberta Goloba ali za vse nas državljane?

Vrnil se bom v leto 2010, ko je Pahor pripravil pokojninsko reformo. Takrat se je govorilo, da bo vsa država šla v stečaj, ker smo bili v težki finančni situaciji, bila je tudi finančna kriza in nam je grozila trojka, pa se nam ni zgodilo nič hudega. Ker sem nasprotoval pokojninski reformi, so se mi zgodile kante in sem moral odstopiti. Ključni problem je v tem, da Slovenija za pokojnine namenja premalo denarja.

Denimo, Avstrija zanje namenja približno 13,5 odstotka BDP, Italija 14,5 odstotka, Francija skoraj 16 odstotkov, Slovenija pa komaj 10 odstotkov. V Franciji se lahko upokojiš za polno pokojnino pri 60 letih, pri nas pa šele pri 65 letih. Mi delamo pokojninsko reformo na plečih mladih. Bolje bi bilo, če bi upokojencem omogočili delati, hkrati pa bi lahko obdržali celotno pokojnino. Tako bi lahko v zdravstvu rešili tudi problem s pomanjkanjem medicinskih sester, ki se jim zdaj po upokojitvi ne splača delati.

Naslednji problem je, da niso popravili krivice iz leta 2012, ko so bili zaradi finančne krize moški prikrajšani, saj so imeli odmero 57,5 odstotka, danes se vsem odmerja 63,5 odstotka, po pokojninski reformi pa naj bi bilo 70 odstotkov povprečne plače. Ampak kot osnova se bo štelo 34 delovnih let, zdaj pa se šteje 24 najboljših delovnih let. To bo precej znižalo pokojnino, saj smo imeli na začetku delovne dobe precej nižje plače kot pozneje. Zdaj nam vladni lakaj, direktor Zpiza, grozi, da bo naslednja reforma zahtevala 42 let delovne dobe. Sram naj ga bo kot strokovnjaka! Mi moramo doseči, da bo večina zaposlenih sploh dosegla 40 let delovne dobe, saj se večina upokoji predčasno. Dokler tega ne dosežemo, bo, tudi če zapišemo 42 let, to mrtva črka na papirju.

Največja napaka pa je bila, da nismo ustanovili demografskega sklada, ki smo ga zahtevali, ko sem bil predsednik Desusa. Zdaj moramo dodatno plačevati za dolgotrajno oskrbo: če bi imeli demografski sklad, bi se ta lahko financiral z dobički iz državnih podjetij. Namesto da gre v zasebne žepe menedžerjev, bi lahko del dobička šel v demografski sklad. Vanj bi lahko namenili tudi po cent evra iz elektrike, ki jo plačuje vsako gospodinjstvo, prav tako po cent iz vsakega kubika lesa iz gozdov, ki jih ima v lasti država. Bolje, da gre v demografski sklad kot v žepe tajkunov. Nelogično je, da je cilj reforme stabilizirati pokojninsko blagajno, hkrati pa pričakovati višje pokojnine. To je že po zdravi kmečki pameti nemogoče.

Zanimivo je, da je Levica pred volitvami nasprotovala podaljšanju starostne dobe za upokojevanje, zdaj pa je prav njihov minister Luka Mesec pripravil pokojninsko reformo.

Problem Levice je v tem, da je to tipična stranka, ki lahko funkcionira v opoziciji, podobno kot SNS. Ko pridejo v vlado, ne morejo več govoriti, da bomo zapustili Nato in podobno, kot sem stalno poslušal vodjo njihove poslanske skupine. Če pogledamo Asto Vrečko, meni sploh ne deluje kot levičarka, ampak kot gospa iz fine meščanske, dobro situirane družine. Če gledamo njen slog oblačenja, to je tipični malomeščanski stil. In zdaj naj bi gospa zagovarjala vrednote Kube in Venezuele.

Primož Lavre

Pri Mihi Kordišu cenim, čeprav se ne strinjam z njegovimi pogledi, da vztraja pri svojih vrednotah, zato ga kličem Che Guevara, saj res verjame v to, kar govori. Ta Levica, ki je v vladi, pa so kaviar levičarji, od Mesca do Maljevca, da o Asti ne izgubljam besed. Zato bodo imeli velik problem priti v parlament, saj so izdali vsa svoja programska stališča. Mesec je bil največji nasprotnik reforme, zlasti tega, da bi poslabšali položaj upokojencev, zdaj se obnaša, kot da bi bil član LDS, Zaresa ali pa Svobode. To je popolnoma drug človek.

Vas preseneča, da največja vladna stranka Gibanje Svoboda še vedno ohranja primat na levi sredini, čeprav je sodeč po javnomnenjskih anketah izgubila približno polovico podpore? Je tudi Robert Golob iz teflona, saj se ga nobena afera ali postopek ne primeta?

On ima primat zaradi tega, ker zgodba o novih obrazih ne vžge več. Če bi, mi verjemite, da bi centri moči našli obraz, ki bi lahko spet potegnil več kot 30 odstotkov. To pa je zelo težko, kadar vlado vodi novi obraz. Če pogledate primer Mira Cerarja, ki mi ga je žal, ker se je političnih veščin naučil šele ob koncu mandata, a so ga že prej uničili mediji, ko so iz njega naredili neodločnega premiera. Napaka levega pola je, da ga niso pustili, da bi vlado vodil še en mandat in bi se naredil kot premier, mogoče bi bil celo eden najboljših predsednikov vlad poleg Drnovška in še koga.

Golobu kaže veliko bolje.

No, pustimo ankete, ampak po tem debaklu te vlade mislim, da če bo dobil od 13 do 15 odstotkov, bo dobil veliko. Veliko hodim po terenu in sprašujem ljudi, pa vidim, kakšno je njihovo razpoloženje.

Mu božičnica in podaljšanje vinjet ter drugi predvolilni bonbončki ne bodo pomagali, da bi lahko prehitel Janšo?

Ma, dajte, no! Saj zadeva še ni izpeljana, kaj bo reklo gospodarstvo? V javnem sektorju lahko dobijo božičnico, ker jo bodo dali iz proračuna, drugače pa je v gospodarstvu, kjer nekatera podjetja komaj dihajo. Poglejte, kako tuja podjetja zapuščajo Slovenijo. On je tako zavozil državo, da mu noben predvolilni bonbonček ne more več pomagati.

Ali potem verjamete, da bi ga lahko nasledil Vladimir Prebilič, ki je zdaj ustanovil svojo stranko?

Mislim, da so Prebiliču dopustili stranko predvsem zaradi tega, ker vidijo, da jim bo zmanjkalo glasov. Njegov domet seže okoli deset odstotkov, to pa so volivci, ki bi sicer ostali doma. Sprožila se bo zanimiva politična reakcija, saj Svoboda prav gotovo ne bo mirno gledala, da bo Prebilič jemal njihove glasove, ker če jih bo, lahko postane nevaren, da on postane prvi človek vlade.

Torej lahko pričakujemo mesarsko klanje na levi sredini?

Ko berem medije, nekateri so naklonjeni predsedniku vlade, pa ne bom o imenih, lahko opazimo, kako sistematično se želi diskreditirati dr. Prebiliča. Moje osebno mnenje je, da v slovensko politiko ne bo prinesel kaj novega, lahko pa zbere teh deset odstotkov, ki bi sicer šli v nič. Ključna stvar bo volilna udeležba. Vemo, da na desnici ta ni problem, saj jih tam tudi avtobusi vozijo na volišča, če je treba, medtem ko so na levi strani volivci bolj zahtevni. Tam jih ne moreš prepričati z božičnicami in podobnimi fintami.

Kdo bo po vašem jeziček na tehtnici po prihodnjih volitvah: bo to Vladimir Prebilič ali Anže Logar?

Mislim, da nobeden od teh dveh, ampak bo to Karl Erjavec – Stranka Zaupanje.

Lani ste mi v intervjuju rekli, da je Logar zamudil svojo priložnost, ker ni s svojo Platformo nastopil na evropskih volitvah. Lahko to zdaj nadoknadi z Demokrati?

Ne. Takrat, ko je bil v vzponu, so mu ankete kazale 20 odstotkov, pa poglejmo danes odstotke.

Bo po vašem Anžeta Logarja pred volitvami uničil Janez Janša, ki ga v bistvu ima za drugega Viranta, ali ga ne bo, ker ga potrebuje za svojo četrto vlado?

Odnos med njima je verjetno zelo zapleten. Ojdipov kompleks bo deloval in bo prisoten.

V kakšnem smislu?

Prej ali slej se bo vrnil v naročje Janeza Janše. Če pa tega Ojdipovega kompleksa ne bo, ga bo Janez Janša uničil.

Primož Lavre

Kolikšna je po vašem verjetnost, da bi Janša po volitvah sestavil vlado, in katere stranke bi se mu lahko pridružile? Pod kakšnimi pogoji bi ga podprli vi, ki ste bili že v dveh njegovih vladah?

S tem se sploh ne ukvarjam, ker moramo najprej priti v parlament. Ko bomo v parlamentu, bomo razmišljali naprej. Da bi pa zdaj špekuliral, kaj in kako, glejte, politika je preveč dinamična zadeva in ne bi ničesar napovedoval. Te volitve bodo zelo posebne, saj so se novi obrazi izpeli, Golob zaupanja volivcev ni uresničil. Ne vem, ali je Robert Golob še opcija za še en mandat. Če misli takole voditi vlado, pa s takimi »šalabajzerji«, ki jih ima v vladi, se bojim, da bomo kmalu gledali Hrvaško v hrbet.

Kakšno vlado si želite: levosredinsko, desnosredinsko, mešano?

V tem trenutku potrebujemo takšno konstelacijo sil v vladi, kot jo je ustvarjal v 90. letih dr. Drnovšek. V vsakem primeru bi bilo dobro, da bi bila v vladi še kakšna stranka z drugega političnega pola. Slovenija je v zelo težkem položaju, tega se za zdaj še ne zavedamo. V Nemčiji so samo letos odpustili 114 tisoč delavcev v avtomobilski industriji, naša avtomobilska industrija ustvarja 15 odstotkov BDP, od tega 40 odstotkov na račun Bavarske. Zato ni časa za ideološke boje, ker bo pomembno preživetje. Svet se spreminja, ni več enopolaren, ampak dvopolaren.

Do zdaj so bile ZDA prva sila, ki je odločala o svetu, igralo se je po njihovih notah, zdaj pa imamo še drugi pol okoli držav skupine BRICS: Rusija, Kitajska, Brazilija, Indija, Južna Afrika, ki ustvarjajo okoli 47 odstotkov svetovnega BDP. ZDA, Kanada, EU in Avstralija ga ustvarijo le 37 odstotkov. S tega vidika je treba tudi gledati Trumpovo politiko, da želi čim prej končati vojno v Ukrajini, ker je ta zanj moteč faktor. Z Rusijo želi vzpostaviti določene odnose, ker mu je glavna konkurenca Kitajska.

Konflikt med EU in Rusijo so sprožili ameriški demokrati, ki so se bali povezanosti med EU in Rusijo, predvsem zaradi surovin, ki jih ima Rusija, EU pa jih potrebuje za svojo industrijo. Kitajci iz ozadja prehitevajo Evropo v vseh segmentih. Tudi pri avtomobilski industriji so bistveno napredovali. Nemški BMW je za polovico dražji od kitajskega avta v istem rangu in je ta celo tehnološko bolj napreden. Boste videli, v Evropi bo v naslednjih desetih letih večina električnih avtomobilov kitajskih.

Hrvaška nas pri povprečni neto plači že dohiteva. Vas kaj skrbi, da bi nas prehitela?

Hrvaška je z naravnimi viri zelo bogata država. Imajo plin, imajo čudovito morje, zato imajo potencial. Če bodo spustili še več tujega kapitala, nas bodo čez noč prehiteli. Pri nas se vsi izogibamo tujega kapitala in mislimo, da znamo sami vse. Ali mislite, da bi Gorenje preživelo, če ga ne bi prevzeli Kitajci? Odlično bi bilo, če bi naredili tudi tovarno električnih vozil. Imamo avtomobilski grozd, ki bo potreboval nove posle, če bo v Nemčiji zmanjšana proizvodnja in bo ukinjenih veliko delovnih mest.

Če bi predsednik vlade gledal bolj dolgoročno, bi moral na obisk na Kitajsko in se začeti pogovarjati o možnosti, da tukaj naredimo tovarno avtomobilov. Če Gorenje funkcionira s Kitajci, bi verjetno tudi ta tovarna. Seveda pa imajo tam določene standarde, tudi glede delovnopravnih pravic. Tam lenuhov ali slabih delavcev ter takih, ki se izogibajo odgovornosti, ne bodo gledali.

Je bila napaka, da je Golobova vlada razveljavila davčno reformo Janševe vlade, po kateri bi bilo delo bistveno bolj razbremenjeno, kot bomo dobili z božičnico?

To je bila napaka, ampak to izhaja iz tega, kako funkcionira Golob. Lahko povem anekdoto. Zelo dobro poznam tudi Andreja Ribiča, ki je bil pri njem šef volilne kampanje. Ko je bil Golob že mandatar, sem Ribiča prosil, da sem pripravljen z Golobom popiti kavo, brez obvez, ampak da mu malo povem, kakšne so pasti notranje in zunanje politike, kakšne odnose imamo s posameznimi državami in podobno.

Z Ribičem sva popila kavico, nakar mi je povedal, da Goloba prav nič ne zanima, kaj mislijo stari politiki, ker se bo šel novo politiko, da je to, kar je bilo do zdaj, katastrofa. Se pravi, da nekdo pride na oblast, je predsednik vlade in meni, da je vse, kar je nekdo naredil pred njim, narobe, zanič, zato je treba vse razveljaviti, da lahko pokaže, da je on genij. To seveda kaže na to, da imamo infantilnega predsednika vlade.

Primož Lavre

Kljub reformam imamo še vedno probleme s čakalnimi vrstami v zdravstvu, učitelji v šolah nimajo več avtoritete, promet na cestah pa stoji. V bistvu so reforme stanje še poslabšale. Ključni problem je v tem, da zdravstvu namenimo najnižji delež BDP v EU, zato tudi nobena reforma ne more uspeti. Potem pa se hvali, kako nam vsi v EU zavidajo. Ne vem, kaj naj nam zavidajo, mogoče Tino ali pa da imamo Slovenci Melanijo, ki bi bila deležna v drugi državi visokega spoštovanja in ugleda. Prepričan sem, da nam nihče ne zavida vodenja vlade s strani Goloba.

Katero ministrstvo bi si vi želeli prevzeti v naslednji vladi? Bili ste minister za obrambo, dvakrat, trikrat zunanji minister, enkrat za okolje in prostor.

Meni je edina motivacija gospodarska diplomacija. Glede na to bi bilo zame najbolj zanimivo tisto ministrstvo, ki bi bilo pristojno za gospodarsko diplomacijo.

V kateri vladi pa ste se najbolje počutili oziroma vam je bilo najbolje sodelovati?

Dr. Drnovšek je zelo urejeno vodil vlado, to je bil šolski primer, kako bi morala vlada delovati, ravnati in se obnašati. Zelo urejeno jo je vodil tudi Janša. Pri dr. Miru Cerarju sem se dobro počutil, ker smo bili zelo močni, imeli smo deset odstotkov in smo bili tretja najmočnejša stranka. Dr. Cerar mi je bil pripravljen tudi prisluhniti, ko sem mu kot izkušen politik kaj svetoval.

Ko sva nazadnje govorila, mi je rekel: »Veš, Karl, če bi te še bolj poslušal, pa mogoče ne bi takole končal svoje politične kariere. Toda vedno so mi govorili, najožji krog, Erjavec te hoče zrušiti.« Seveda za to ni bilo nobenega razloga, ampak so me hoteli ljudje okoli Cerarja na tak način izolirati, da ne bi imel preveč vpliva nanj. Meni ga je zelo žal. Mislim, da bi bil dober politik, če bi dobil še en mandat. Je pa res, da je vrhunski doktor prava in da je strokovna avtoriteta in ga je škoda za politiko.

Tudi če vam pri vrnitvi v politiko spodleti, vam ne bo hudega, saj imate zagotovljeno pokojnino. Nam zaupate, kolikšna je?

Toliko, kolikor sem plačal prispevkov, tako da to ni problem.

Tudi s. p. imate.

Ne, sem ga letos zaprl, ker sem od 8. novembra upokojen. Svetovali so mi, da se lani upokojim, ker bi letos imel slabše pogoje. Za preživetje se mi torej ni treba bati, saj imam dovolj prihodkov.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.