Milena Miklavčič še ni rekla zadnje besede (VIDEO)
Pred vami je še drugi del oddaje s publicistke, pisateljice, komentatorke Reporterja, Domovine in RTV Slovenije Mileno Miklavčič.
Pred vami je še drugi del oddaje s publicistke, pisateljice, komentatorke Reporterja, Domovine in RTV Slovenije Mileno Miklavčič.
Pevka Petra Ambrož prihaja iz Trbovelj, kjer je živela svojih prvih 20 let, nakar jo je pot odpeljala v Ljubljano. Prvi javni glasbeni nastop je imela pri petih letih v oddaji Veseli tobogan. Kot pravi, se je s prvim aplavzom začela tudi njena glasbena kariera.
Milena Miklavčič je med našimi najbolj branimi pisateljicami. Ne le po knjigah, ki so namenjene otrokom, ampak predvsem po treh knjigah za odrasle, ki nosijo naslov Ogenj, rit in kače, niso za igrače. V zadnjem obdobju je svojo prepoznavnost še dodatno povečala s sodelovanjem v oddaji Zadnja beseda, ki jo lahko spremljamo na nacionalni televiziji. Tisti, ki radi pokukate na portale in tednike s politično vsebino, ste jo gotovo opazili tudi kot kolumnistko tednika Reporter in spletnega portala Domovina.
Avgusta lani smo na tem mestu objavili zgodbo, ki jo je v oddaji Med nami z nami delil upokojeni rudar Ivan Omahen iz Zagorja ob Savi. V javnosti je največ pozornosti vzbudil tisti del oddaje, v kateri se je na kratko dotaknil tudi povojnih pobojev v Zagorju, natančneje v rudniku rjavega premoga Kotredež.
Koliko je tistih v politiki, ki si upajo povedati, da so v njej zato, ker je to njihova služba. Ker zaradi nje prejme mesečno plačo. Tako kot jo prejemajo v drugih poklicih. Če ne bi bilo tako, če to ne bi bila resnica, potem bi vsi v službe hodili kar tako iz čistega veselja, ljubezni in brezplačno. Pa ne.
Anton Tomažič zase pravi, da odkar pomni, je krščanski demokrat. Predvsem pa je demokrat v pravem pomenu besede. Nekdanjega politika in poslovneža predstavljamo v rubriki Pozabljeni.
Društvo Svoboda Krmelj je ob slovenskem kulturnem prazniku pripravilo krajšo slovesnost z odprtjem razstave pokojnega akademskega slikarja Leopolda Hočevarja Hočija.
Na predvečer kulturnega praznika smo posneli novo oddajo iz serije Med rudarji. Svojo življenjsko zgodbo nam je predstavil Maks Marinčič, upokojeni rudar in pesnik, ki je otroška leta preživljal še s tremi sestrami in tremi brati v Temenici.
Pred vami je še drugi del oddaje Sledi korakov z nekdanjim poslancem Andrejem Magajno. V uvodu je naprej par besed povedal o družini, kasneje pa se je pogovor sukal okrog politike
Novembra leta 1970 je pesniška skupina Dediči izdala skupno pesniško zbirko Razvejano deblo. V njej so pesmi Vlada Garantinija, Jožeta Sevljaka, Franca Kopitarja, Radovana Palčiča in Francija Lakoviča, ki ravno v teh dneh praznuje svoj 90-rojstni dan.
Andrej Magajna je zanimiv sogovornik. V mnogočem drugačen od zdajšnjih politikov. V njegovih odgovorih namreč ni čutiti nekega skritega ozadja niti prikrivanja. Ali je to dobra lastnost, ki politika lahko popelje na pomembne funkcije, pa je že drugo vprašanje. A kljub temu tudi politiki njegovega kova lahko uspejo. Sam je najprej uspel na sindikalno-socialnem področju, to je privedlo do tega, da je bil soustanovitelj Tomšičeve Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS, kasneje SDSS in SDS ). Ponosen je, da mu je že na prvih demokratičnih volitvah uspelo zasesti sedež v prvi večstrankarski skupščini. Bil je celo prvi vodja poslanske skupine SDSS, dokler ga niso iz stranke izključili. Več o tem v intervjuju. Kasneje je deloval še v nekaterih drugih stranka in bil v vladi Boruta Pahorja ponovno poslanec.
Pred vami je prvi del oddaje, v kateri smo gostili nekdanjega poslanca Tomšič-Pučnikove SDZS Andreja Magajno, ki se trudi oživiti neko Novo socialdemokratsko stranko, ki bi delovala na temeljih Tomšič-Pučnikovih socialdemokratov, in ki ne bi delovala na temeljih nekdanjih komunistov.
Andrej Magajna je bil bil soustanovitelj Tomšičeve Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS, kasneje SDSS in SDS). Ponosen je, da mu je že na prvih demokratičnih volitvah uspelo zasesti sedež v prvi večstrankarski skupščini.
Pred vami je še drugi del intervjuja z Ivom Hvalico, enim nekoč najbolj prepoznavnih poslancev. V prvem delu je pripovedoval o svojem otroštvu v času fašizma in komunizma, o šolanju, poklicu, službovanju v Libiji, težavah z udbo in o svojem doživljanju slovenske pomladi, ko se je pridružil Tomšičevi SDZS.
Pred vami je 1.del intervjuja z Ivom Hvalico, v katerem opisuje svojo primarno družino, otroštvo, čas druge svetovne vojne, mladost, šolanje, poklicno delo v Libiji in svojo opazno včlanitev in delovanje v nekdanji Socialdemokratski zvezi Slovenije, ki jo je soustanovil France Tomšič. Kasneje je SDSS vodil dr. Jože Pučnik in od leta 1993 Janez Janša, s katerim se je Hvalica že pred več leti razšel iz stranke pa izstopil.
Zgodba poslanke Nove Slovenije Ive Dimic je zanimiva. Nase je opozorila kot aktivna poslanka, tudi mati petih otrok, še najbolj pa s tem, da se je odločila, da bo javno spregovorila o svoji bolezni. O raku.
Naša tokratna sogovornica v oddaji Med rudarji je bila Maja Malovrh Repovž, univerzitetno diplomirana inženirka rudarstva, peta rudarska generacija družine Malovrh. V oddaji je spregovorila o svojih rudarskih prednikih, tako po očetovi strani, kot po materini strani.
Vili Kovačič je eden tistih redkih pri nas, ki jim z gotovostjo lahko rečemo, da je upornik z razlogom. Enkrat sem v kolumni napisal, da ga je dobro poznati, kajti, ko se ti morebiti zgodi kakšna sodna krivica, bo on stal v prvi vrsti in se potegnil zate.
Pred božičem, praznikom dneva samostojnosti in enotnosti in ob novem letu smo v zadnji letošnji oddaji gostili evropsko poslanko Ljudmilo Novak, ki to delo opravlja drugič.
Dr. Hubert Požarnik, ki zase pravi, da ni rojen za politika, je v kratkem času, v katerem je bil s politiko na ti, za seboj pustil neizbrisen pečat. Pravzaprav ne le v politiki, tudi na poklicnem področju, o katerem je govoril tudi v intervjuju. V teh dneh, ko se spominjamo ustanovitve Demosa in priprav na prve demokratične volitve pri nas po drugi svetovni vojni, pri čemer je imel odgovorno delo, saj je bil vodja volilnega štaba, so iz 'pozabe' prišli mnogi takratni akterji. Med njimi tudi Požarnik, ki zadnja desetletja politiko le spremlja, ni pa njen del. Vsaj ne tako, kot je bil v letih slovenske pomladi in še nekaj let po prvih volitvah, na katerih je bil izvoljen za poslanca.