Vrtnarstvo Hodak deluje na dveh lokacijah. Najbolj poznana je tista na Izlakah v zaselku Orehovica ob regionalni cesti Zagorje–Trojane, druga enota je v Trbovljah pri novem pokopališču na Gabrskem. Mi smo se pogovarjali z Zvonkom Hodakom, ki je z vrtnarsko dejavnostjo tudi začel, počasi pa vajeti prepušča starejši hčerki Maji. Seveda pa sta v delo vpeti tudi žena Slavi in mlajša hči Nika. Pred leti, ko so ob vrtnariji na Izlakah gradili stanovanjsko hišo, so načrtovali, da bodo imeli tudi slaščičarno, nenazadnje je Slavi slaščičarka, pa so to idejo zaradi preobilice dela v vrtnariji opustili.

Prav v veselje in ponos mi je bilo intervju opraviti s svojim nekdanjim krajanom iz Kisovca, s katerim sva bila del prve pionirske nogometne ekipe kisovške Svobode. V obeh teče tudi rudarska kri, kar za zasavske kraje ni nič neobičajnega. Skoraj vsi smo potomci rudarjev ali pa imamo koga od sorodnikov, ki je kopal premog v kateri od zasavskih jamah.

Ksenija Benedetti, nekdanja šefinja Protokola Republike Slovenije, je nedavno izdala knjižno uspešnico Hiša sozvočja - avtobiografski intervju s 75 sopotnicami in sopotniki, ki je izšla pri Baletrini. Veliko tem sva se dotaknila, rekla tudi kakšno o umetni inteligenci, lažnih profilih, revščini, bogastvu, družini in tudi o politiki.

Pred vami je posnetek dogajanja na 12. zasavskem humanitarnem teku v Trbovljah v športnem parku Rudarja, ob koncu pa si boste lahko ogledali tudi kratko reportažo z madžarskega mesta Szolnok, kjer je humanitarec Nejc Pogačar izvedel še mednarodni del humanitarnega teka. On v sredo, 6.septembra, mi smo tek ob soorganizaciji Društva prijateljev mladine Trbovlje (DPM) izvedli v petek, 8. septembra med 8. in 15. uro.

Ob 60-letnici Društva prijateljev mladine Trbovlje (DPM) leta 2013 je bil izveden prvi zasavski humanitarni tek na pobudo Mitje Duha. Od takrat se je humanitarnih tekov nabralo že enajst, letošnji, ki bo v Športnem parku Rudar Trbovlje potekal v petek, 8. septembra, bo že dvanajsti.

Zvone Pograjc se je rodil leta 1962. Otroška leta je preživljal povsem blizu kisovškega skakalnega centra, zato ne čudi, da se je že mlad zaljubil v smučarske skoke. Kasneje se je preselil na drugi konec Kisovca v vas Strahovlje, ki je prava športna vas povezana s skoki, kolesarstvom in nogometom.

Vedno sem občudoval upokojence, predvsem tiste, ki se znajo in zmorejo s sramotno nizkimi pokojninami prebiti skozi življenje. Zato me niti ne čudi več, da se je pred leti rodila upokojenska stranka, še bolj, da se v zadnjem obdobju praznih obljub rojevajo nove (protestniške) skupine, ki opozarjajo na slabo stanje naše starejše generacije. Kamor že sodim ali se počasi bližam tudi avtor teh vrstic

Pred dobro uro sem si ogledal mesto, kjer so po včerajšnjem hudem neurju našli 40-letno domačinko U. V., ki jo je voda pri prečkanju hudourniškega potoka odnesla in so jo po iskalni akciji našli kakih dvesto metrov nižje pri domačiji Zorčevih.

Zasavje je bilo v preteklosti znano po rudarstvu in industriji, ves čas pa so manjše in večje kmetije ohranjale tudi nekdanji sloves, da je bilo to območje nekoč povsem agrarno. Tudi Strahovlje. Ni veliko vasi, kjer se lahko pohvalijo, da imajo v svoji sredini kmetico, ki si je leta 2012 prislužila naziv kmetice leta. To je postala Jožica Lokošek, ki ni le pridna kmetica, ampak je dejavna tudi v lokalnem Društvu kmetic, žena in deklet na podeželju Izlake. V naslednjih vrsticah vam bomo predstavili dejavnosti njene družine, ki se ukvarja tako z rejo kokoši nesnic kot govedi za pitanje.

Ob dnevu, ko se spominjamo konca druge svetovne vojne, smo se pogovarjali z Maro Groboljšek iz Kisovca. Njena mama je bila kmečko dekle iz Zaloke pri Čemšeniku. Oče je bil iz ne tako oddaljenih Znojil s precej premožne kmečke družine.

Po včerajšnjem neurju, ki je povzročilo kar nekaj škode po Sloveniji, med drugim tudi v delu Trbovelj, so danes na terenu ekipe, ki pregledujejo prizadeta območja, prav tako so že začeli s sanacijo cest in plazu. Občina Trbovlje sodeluje s Štabom Civilne zaščite Občine Trbovlje, ki je bil ob teh izrednih razmerah tudi aktiviran.

Roman Kukovič se je zadnja leta ustalil v njemu tako ljubih Trbovljah. Pravzaprav nanje gleda nekoliko zviška, če se pošalimo. Stanuje namreč v hiši le malo pod znamenitim kipom rudarja Prometeja, od koder ima Trbovlje kot na dlani. Ta ljubezen do rodnega mesta se kaže tudi v njegovih literarnih in filmskih delih. V intervjuju smo se tokrat dotaknili bolj njegovega literarnega ustvarjanja in manj opisa let, ki jih je preživel v različnih medijih. Zaupal nam je tudi, kako je prišlo do odločitve, da bo njegov mladinski roman Tartinijev ključ v režiji Vincija V. Anžlovarja že kmalu postal mladinski film, in kdaj bo napisana knjiga o Ani Dimnik, slovenski materi.

Pred vami je posnetek premierne predstavitve moje knjige z naslovom Zamegljeni čas v Knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju, kjer se je zbralo veliko obiskovalcev.

V tokratnem intervjuju z dr. Jernejo Terčon smo govorili predvsem o avtizmu. Zanj naša sogovornica pravi, da ni ozdravljiv, ker ni bolezen.

Ukinili so dopolnilno ali prostovoljno zdravstveno zavarovanje in ga preoblikovali v obvezno. Torej niso nič ukinili. So pa prisilili tiste, ki doslej zaradi različnih razlogov niso plačevali dopolnilnega zavarovanja, da ga bodo sedaj morali. Pravzaprav jim bodo določeno vsoto, ki jo bodo sami določevali, preprosto odtrgali od plače. Vsem enako. Tako tistim na minimalcu kot tistim v vladnih krogih z višjimi plačami, ki so nekje iz naftalina potegnili zakon, zaradi katerega je ena vlada že padla.

Nekdanja dvakratna županja Trbovelj Jasna Gabrič je bila kljub svojim mladim letom že marsikaj: radijska voditeljica, moderatorka, političarka, zadnja leta uživa v materinstvu. V intervjuju nam je razkrila zanimivosti iz časa svojega županovanja, povedala kaj zanimivega o tem, kako jo je medse sprejela pretežno moško obarvana politika in ali je bila kot županja zahtevna šefica.

Milena Miklavčič je že nekaj let kolumnistka Reporterja, sodeluje tudi z nekaterimi drugimi mediji. Dobro ji je poznano tudi delo v elektronskih medijih, kot sta radio in televizija. Nenazadnje je bila del zanimive oddaje na javni RTV Zadnja beseda, ki je na žalost mnogih gledalcev ni več v programski shemi. Tega sama ne jemlje kot nekaj, česar ne bi mogla sprejeti, to je pojasnila tudi v intervjuju, v katerem je spregovorila tudi o svojih štirih knjigah s skupnim naslovom Ogenj, rit in kače niso za igrače, v njih pa se je dotaknila mnogih skrivnosti in nečednosti, ki so se dogajale v spalnicah naših dedkov in babic. A pomenljivo je njeno vprašanje, ali je danes znotraj štirih sten kaj manj nasilja nad otroki in ženskami, kot ga je bilo nekoč. Vprašanje, na katerega naj si si odgovori sleherni od nas.

Nekdanji premier in zunanji minister je prijeten sogovornik. Uglajen. Podobno kot nekdanji predsednik Borut Pahor. V marsičem sta drugačna od nekaterih naših drugih politikov na izpostavljenih mestih. Sam o vrnitvi v politiko ne razmišlja. V intervjuju je podal svoj notranji pogled na obe vladi, v katerih je sodeloval. Kot zunanji opazovalec pa je ocenil tudi obe naslednji.

Nikolaj Beer se je rodil v Križevcih. Že dolga desetletja živi na Izlakah. Je eden najbolj prepoznavnih slovenskih slikarjev, ki se je svoj čas veliko družil zdaj že pokojnim Janezom Knezom, danes pa rad poklepeta z zasavskim slikarjem Milanom Razborškom.

Nikolaj Beer je slovenski slikar, rojen v Križevcih, ki zadnja desetletja živi na Izlakah. Ob kulturnem prazniku je prejel nagrado Prešernovega sklada. V zgodbi smo se sprehodili skozi njegovo zanimivo življenje. Odraščal je v evangeličanski družini z bratom in sestro, očetom poštnim uradnikom in mamo gospodinjo. Veliko časa je preživel v prostorih pošte, ki je delovala v njihovi domači hiši. Tu se je naučil brati, naslikal pa je tudi svoje prve portrete.