V ta namen so mu njegovi pesniški sodrugi iz pesniške skupine Dediči in s pesniške skupine Z. poeti, kjer je tudi sam aktiven, pripravili kratko slovesnost. Podarili so mu nekaj knjig, njegov prijatelj, pesnik Vlado Garantini pa tudi prekrasno sliko. Franci Lakovič je svojo prvo pesem objavil že v času vojne vihre 2.svetovne vojne. Kasneje, ko se je za stalno preselil v Zagorje, kjer si je ustvaril družino, je izdal več pesniških zbirk.
V družbi pesnikov (Boštjan Grošelj, Jože Sevljak, Franci Lakovič, Vlado Garantini in Maks Marinčič)
Leta 1985 je izšla pesniška zbirka Rdeči oblaki. Zatem je leta 1997 izdal pesniško zbirko Temna svetloba, leta 2004 Svitanja in pred štirimi leti Zarjavele medalje.
Naslovna pesem:
Zarjavela medalja
Medaljo vzel sem iz predala,
oči sem zanjo svoje dal,
da je rjasta postala
sem s prsti svojimi zaznal.
Očistil rjo bom z medalje,
nekdanji lesk bo viden spet,
in skrajšal zrelosti razdalje
do smelih časov mladih let.
Pesnik Franci Lakovič ob visokem jubileju
Franci Lakovič je pred leti pesnil tudi za otroke. Njegova zadnja pesniška zbirka namenjena mladim bralcem je izšla leta 1993. Nosi naslov Pesmi na potepu. Že mnogo let prej pa je v soavtorstvu izdal Sončne statve in še eno samostojno zbirko Nenavadna trgovina. Iz pesniške zbirke Pesmi na potepu je tudi pesem Oznanilo:
Dvignil zvonček je zvedavo
svojo nežno, belo glavo,
zacingljal je preko trat:
„Glejte, tu je zdaj pomlad.“
Poleg njegovih družbeno angažiranih pesmi, primernih tako za mlade kot starejše bralce, se je mnogim vtisnil v spomin kot odličen učitelj in tisti, ki je med poukom pogosto vzel v roko violino, ali pa je učencem zaigral na kar na ustno harmoniko. To je storil tudi med prijatelji ob svojem osebnem prazniku. Za svoje delo na področju kulture v občini je prejel Grumovo plaketo, za njegove glasbene dosežke pa so ga nagradili z Gallusovo značko.
