Na vprašanja, kakšna so bila njegova pričakovanja, ko smo se osamosvojili in demokratizirali, je Vili Kovačič povedal: „Mislim sem, da bomo normalna država. Pa nismo, ker nimamo „uštimanega" sodstva. S sodstvom pa se začne ali pa konča država."
V enourni oddaji je povedal, da se je njegov uporniški duh rodil v času prvih študentskih protestih pri nas v letu 1963, v času, ko je dr. Jože Pučnik ravno prišel iz zapora. V zadnjih letih ga znova vidimo v prvih vrstah. Tako je bilo v času Patrie, kasneje v sodnem procesu proti Milku Noviču in še nekaterih drugih sodnih procesih. Tudi manj skrbni opazovalec teh sodnih procesov lahko opazi, da če proti njim argumentirano protestira Kovačič, se na koncu sesujejo vase in pride do razveljavitve krivične sodbe.
V nadaljevanju je predstavil tudi nekatere od svojih ustavnih pritožb. Prva je povezana z zakonom o skupnem poroštvu povezanima z drugim tirom in tretjo razvojno osjo in druga, ki jo je vložil skupaj z nekdanjim predsednikom Državnega zbora Jankom Vebrom, v kateri izpodbijata 48.člen zakona o volitvah v državni zbor.
Kritičen je tudi do referendumske zakonodaje, zbiranja podpisov in do lokalnih volitev v Ljubljani ter povsod tam, kjer nimajo dostojno urejenih volilnih imenikov in kjer imajo župani sebi podrejena občinska glasila, ki so namenjena njihovi samopromociji. Tema enkrat na Ustavnem sodišču zna biti tudi razprava o tem, ali imajo ali nimajo vsi naši sodniki državne pravosodne izpite.
Zanimiv je bil njegov odgovor o tem, kaj meni o naši politični desnici in levici, kaj meni o univerzalnem temeljnem dohodku in še o nekaterih drugih temah. Več pa si lahko pogledate v intervjuju.
