Tudi njena mati, ki je bila skupaj s očetom in mamo med drugo svetovno vojno izseljena v bosansko mesto Visoko in kasneje v Zagreb, je bila povezana z rudarstvo. V nekdanji rudarski šoli v Zagorju je mlade fante, ki so k nam prišli iz Bosne, poučevala slovenski jezik. Neredko jim je bila druga mati.
Njen oče, Majin ded, je umrl v partizanih v zaselku Zelena trava v Zagorju. K partizanom je prebegnil iz izgnanstva. V njegov spomin in še dveh padlih partizanov vsako leto organizirajo prvomajski spominski pohod.
V nadaljevanju je predstavila delovanje družine Malovrh (prek pra pra deda Janeza je v Zagorje prišla iz Planine pri Rakeku) na področju rudarstva, kamor se je podal tudi njen oče Metod Malovrh, ki je opravljal različne tehnične in vodstvene naloge v zasavskih rudnikih rjavega premoga in bil en mandat tudi predsednik skupščine občine Zagorje. Danes bi rekli, da je bil zagorski župan.
V drugem delu je predstavila svoj študij, kako se je soočila z delom pod površjem zemlje, kakšno je njeno mnenje o zapiranju zasavskih rudnikov, o zapiralnih delih in kakšen je njen spomin na zadnjo rudarsko stavko, v kateri je bila tudi sama aktivna. Srečna je, da lahko še vedno vsak dan obišče očeta Metoda, enega najstarejših rudarskih inženirjev pri nas in mamo učiteljico Marijo, ki živita le nekaj korakov stran od njenega doma.
Nekaj vzpodbudnih besed je namenila tudi Rudarskemu muzejskemu in etnološkemu društvu Srečno Zagorje, kjer je aktiva in pomenu tovrstnih oddaj, ki služijo za ohranjanje rudarske dediščine v Sloveniji.
To je bila tudi stota oddaja, ki sva ji z Matjažem Lavričem posnela v slabih dveh letih. Oddaja Med rudarji, v kateri sva gostila tokratno sogovornico Majo Malovrh Repovž, je bila deveta. V stotih različnih oddajah sva o spominih na rudarsko dediščino poleg Maje Malovrh Repovž gostila še Antona Kobana, Francija Brinovca, Jožeta Potokarja, Hajrudina Ibrakiča, Franca Omahneta, Janez Žlaka, posnela reportažo o študijskih krožkih povezanih z rudarstvom in posnela reportažo o rudarskem muzeju DDT.