Maks se je rodil leta 1935 in se dobro spominja tudi medvojnih let, ko so bili najprej pod okupacijo Italijanov in kasneje Nemcev. Po osnovni šoli je star štirinajst let preživel kot pastir, ko pa je bil star petnajst let se je preselil v Kisovec v internat, kjer so živeli fantje, ki so obiskovali rudarsko šolo.
Med pogovorom je recitiral tudi nekaj svojih pesmi. Prvo iz otroških let o razvejani tepki, kjer so bratje in sestre na njenih vejah pogosto sedeli, drugo o hudi rudarski nesreči v Zagorju, ko je izgubil enajst knapovskih „kumaratov".
V nadaljevanju je opisal tudi tragični dogodek, ko mu je nekdanji hčerkin parter umoril hčer. Šlo je za umor, ki se je zgodil pred domačimi vrati. Zaradi hčerine smrti sta z ženo poleg svojih dveh sinov vzgajala še hčerkino petletno hči Danijelo. V oddaji je recitiral tudi pesem, ki jo je napisal hčerki v spomin. Nesreč pa še kar ni bilo konec, umrla mu je še žena in pred leti tudi najstarejši sin.
Ob koncu oddaje je naš sogovornik, ki piše tudi družbeno kritične pesmi, nekaj jih je izšlo v samostojnih in skupnih pesniških zbirkah, recitiral še zgovorno pesem o svoji prijateljici, o natakarici in o lipi, za slednjo bi bilo prav, da ji prisluhnejo tudi naši politiki.