V skupino najbolj subvencioniranih založnikov, ki se jim ob novih javnih razpisih ni treba spraševati, zakaj niso bili izbrani, sodi založba Beletrina. V zadnjih desetih letih je samo od Javne agencije za knjigo prejela več kot pet milijonov evrov.

Vsekakor je zanimivo, da je Evropska komisija konec decembra lani, ravno med zapiranjem treh izmed šestih nemških jedrskih elektrarn, predlagala uvrstitev jedrskih elektrarn in plina med prehodne zelene vire energije. Predlog je podprlo dvanajst članic, med njimi Slovenija, medtem ko sta med petimi članicami najbolj nasprotovali Nemčija in Avstrija.

Univerzo v Ljubljani po besedah njenega rektorja dr. Gregorja Majdiča letos čakajo številni izzivi. Obetajo se štiri velike investicije v gradnjo novih fakultet, z novim zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti pa bodo zagotovljena dodatna sredstva za raziskave.

Zaskrbljujoče je, ko se odnos dveh poprej zaupnih oseb spremeni v neizmerno sovraštvo z nepredvidljivimi posledicami. Eno od sprevrženih dejanj je pornografija iz maščevanja, do katere je prišlo na božič v stanovanjski soseski Markovec v Kopru. V poštne nabiralnike in za stekla osebnih vozil so bili dani letaki s fotografijami gole ženske, ki jih je naokoli raznesel njen nekdanji partner.

Na trgu se pojavlja veliko prehranskih dopolnil, ki jih potrošniki, med njimi bolniki s hudimi zdravstvenimi težavami, uživajo brez posebnih zadržkov, v velikih količinah in brez predhodnega posvetovanja z osebnim zdravnikom. Nekatera dopolnila so sicer pripravljena v sodelovanju s posameznimi zdravniki, vendar jih javno predstavljajo samooklicani strokovnjaki, običajno lastniki podjetij, ki se ukvarjajo z njihovo proizvodnjo in prodajo.

Desetletja je iz plastike narejen masažni pripomoček kosmodisk veljal za veliko prodajno uspešnico, ki je obnorela Slovence, prepričane, da si bodo z njim odpravili bolečine, a je nenadoma utonila v pozabo. Še vedno ga oglašujejo in ponujajo za 65,98 evra, a kaj, ko ga ni mogoče kupiti, ker »ni na voljo«. Ali po njem res ni povpraševanja, ker Slovenci nimamo več težav s hrbtenico?

Na Mirju v Ljubljani je bilo pred desetimi dnevi še mogoče ujeti v fotografski objektiv vilo na Jamovi 6, zdaj to ni več mogoče, ostale so le ruševine. Bager je pred našimi očmi uničeval vse pred seboj, zmleta so bila okna in vrata, nekdanji nadstrešek, tudi posamezni kosi notranje opreme.

Še sreča, da se tuja veleposlaništva odločajo za rezidence v starih meščanskih hišah, prenovljenih v skladu s spomeniškim varstvom, saj bi se kaj lahko zgodilo, da bi jih občudovali le še na porumenelih fotografijah. Mnoge med obema vojnama in tudi na začetku 20. stoletja zgrajene meščanske hiše vedno bolj izginjajo, namesto njih se množijo betonski vila bloki.

V adventu je posebno doživetje vstopiti skozi mogočen kamniti portal ene od najmogočnejših ljubljanskih zgradb. V njej od leta 1717 bivajo bogoslovci, le dvakrat, v času jožefinskih reform in po drugi svetovni vojni niso mogli ostati v semenišču, ki še vedno slovi predvsem po prvi javni znanstveni knjižnici, danes eni najlepših baročnih knjižnic v Evropi.

Nič več ni tako, kot je bilo še na začetku novega vala epidemije septembra, ko potrdila o izpolnjevanju pogoja PCT niso dosledni preverjali. Zdaj so redarji na vseh vhodih večjih trgovin in bencinskih servisov. V restavracijah in lokalih, kjer so že imeli bližnja srečanja z inšpektorji, postrežba brez potrdila PCT ni mogoča.

Presunljivo je poslušati vse, kar pove dr. Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, kjer zdravijo najtežje bolnike. Za vsakega izmed njih je treba storiti ravno toliko, kot bi bili pripravljeni storiti za sebi ljubo osebo, a o tem vse premalo razmišljamo, meni dr. Zver.

Veliki plakati s fotografijami znanih Slovencev in s pripisom Sonce je naša prihodnost so preplavili Slovenijo. Ali se odločitev za samooskrbno sončno elektrarno res splača in kaj vse takšna odločitev s seboj prinaša?

Znani gorenjski gostinec Franci Jezeršek je sodeloval v slovenski kuharski ekipi, ki je leta 1976 na Šrilanki na ladji Galeb kuhala za Tita in njegove goste iz gibanja neuvrščenih. Jezeršek je razkril, s čim so hranili tuje državnike, kaj je najraje jedel Tito in kakšne želje je imela Jovanka.

Med prazničnimi dnevi je paciente na Ortopedskem oddelku v Celju presenetila nenadna novica o izpraznitvi oddelka zaradi nujnega odhoda osebja, medicinskih sester in zdravnikov, na kovid oddelek.

Življenje nam spleta nenavadne prigode, takšne so tudi kulinarične zgodbe zakoncev Francija in Sonje Jezeršek. Ena od njiju ju je vodila v kuharsko ekipo, ki je za predsedniški par Tita in Jovanke ter njune visoke goste pripravljala pogostitve in presenečenja na elitnih lokacijah, drugo uspešno zgodbo z imenom Hiša kulinarike Jezeršek sta ustvarila sama.

Mesto v malem, bi lahko dejali za občino Juršinci, kjer v 13 naseljih, večinoma raztresenih po Slovenskih goricah, živi okoli 2400 prebivalcev. Imajo skoraj vse pomembne ustanove, veliko novih investicij in vse od letošnjega poletja tudi mobilno cepilno enoto. Kljub temu Juršinci s sosednjima občinama Sveti Andraž in Trnovska vas sodi med tri občine z najnižjim odstotkom precepljenosti v državi.

Ali je res, kot je zaokrožila informacija po družabnih omrežjih, da morajo svojci za svojega bližnjega, ki je nastanjen v domu starejših in želi v svoji sobi gledati televizijo, plačati dodatnih dvanajst evrov, kolikor znaša naročnina RTV Slovenija?

Alen Koman, glavni zastavonoša protestnikov na obvoznici, od koder jih je z vodnim topom pregnala policija, je z odločnim »Jaz sem Scutum Fidei« (lat. Ščit veri) pojasnil, kakšna je njegova vloga v gibanju Scutum Fidei, ki z »neodvisnim katoliškim medijem prinaša Resnico.«

V 97. letu starosti je umrl dr. Ljubo Bavcon, strokovnjak za kazensko pravo, rojen 19. maja 1924 v Ljubljani. Pogrebna slovesnost s partizanskimi prapori, prepevanjem partizanskih pesmi in z govoroma predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Marijanom Križmanom ter dr. Alenke Šelih v imenu Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je bila 14. oktobra na Pokopališču Žale, kjer so se od zaslužnega profesorja in častnega občana ljubljanske mestne občine poslovili predvsem njegovi stanovski kolegi.

Živemu človeku se lahko vse zgodi, da so čudna pota Gospodova tudi po smrti, pa potrjuje zgodba nedavno umrlega inovatorja Ivana Plečka. Umrl je že pred tremi tedni, a se žal še vedno zapleta pri njegovem pokopu na Žalah.