Kako se na prodajo in proizvodnjo odzivajo ustrezne ustanove, ki bi morale vzeti pod drobnogled vsa neustrezna dopolnila in jih izločiti iz prodaje? Kakšno stališče do prehranskih dopolnil ima Zveza potrošnikov Slovenije? Znano je tudi mnenje Lekarniške zbornice Slovenije, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Zdravniške zbornice.
Do ponudbe prehranskih dopolnil v trgovinah in tudi v lekarnah so kritični mnogi, zlasti strokovnjaki, ki se ukvarjajo s ponudbo zdrave prehrane, med njimi zdravniki z zaposlitvijo v bolnišnicah, kjer se zdravijo bolniki z najtežjimi obolenji. Da zdravstvene trditve o različnih učinkovinah prehranskih dopolnil lahko izdajajo le kvalificirani strokovnjaki, opozarja dr. Nada Kozjek Rotovnik z Enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani (UKC).
Kaj vse se prehranskim dopolnilom ne sme pripisovati pri oglaševanju, označevanju in predstavljanju, je pojasnil farmacevt dr. Borut Štrukelj.
Zakaj po mnenju dr. Sama Zvera, predstojnika Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, potrošniki bolj kot zdravniku zaupajo trditvam trgovca, ko ta denimo zagotavlja, da čaj, ki se prodaja, ne čisti le ledvice, temveč obenem še razmasti krvne žile? Kako je mogoče, da so ljudje za en tak izdelek pripravljeni odšteti tudi 60 evrov in več?
Katere so nevarnosti prehranskih dopolnil in zakaj so do njihove uporabe tako kritični v Slovenski antidopinški organizaciji (SLOADO)?
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24