Kako nevarne so lahko takšne oblike kaznivega dejanja, ali je to le začetek, čemur lahko sledi stopnjevanje nasilja, psihičnega ali fizičnega?
Kakšni ukrepi bi bili potrebni za preprečitev ali vsaj zmanjšanje števila tovrstnih dejanj?
Kakšne osebnosti se lotijo pornografije iz maščevanja in kako pogosto prihaja do takšnih oblik ravnanja v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami?
Pri takšnem dejanju, kot je zadnji primer v Kopru z raznašanjem letakov z golimi fotografijami ženske, ki je bila nekdanja partnerica storilca dejanja, gre po mnenju terapevtke Sanje Rozman za zelo hud neposredni napad na osebo: »Nedvomno je takšen storilec sposoben storiti še druga dejanja, zato je oseba, ki ji je bilo to storjeno, v nevarnosti in je vsekakor pametna odločitev, da je podala prijavo, to je lahko največ postorjenega v danem trenutku.«
Moškega, ki je storil tako sprevrženo dejanje, bi morali vsi znanci, prijatelji in sorodniki, tako svetuje psihoterapevt in dvojni magister Roman Vodeb, »pomnožiti z ničlo.« Tudi Vodeb je že imel v obravnavi osebo, ki je načrtovala raznašanje pornografskega materiala.
Kdaj se je začelo govoriti o pornografiji iz maščevanja (»revenge porn«)?
Objava seksualnih vsebin z namenom izsiljevanja polnoletne osebe v Sloveniji ni bila kazniva do leta 2017, ko je prišlo do sprememb kazenskega zakonika. Zdaj je zagrožena zaporna kazen od treh mesecev do treh let.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24