»Zelena« elektrika: ali Slovenija res ne zmore brez jedrske energije?

Logično je, da so najbolj proti članice, ki so največ investirale v obnovljive vire energije (OVE), meni energetski strokovnjak dr. Rafael Mihalič s fakultete za elektrotehniko in pri tem izpostavi Nemčijo, ki je kratkovidno kalkulirala, da bo z lastno industrijo OVE preplavila svet in na ta način kompenzirala strošek uvedbe pri sebi, kar je bil račun brez krčmarja oziroma brez Kitajcev: »Pristanek na predlog omenjene 15-terice bi implicitno pomenil, da so zmetali milijarde za vetrnice in sončne elektrarne vstran.«

Kakšna je trenutna situacija v Nemčiji po zaprtju treh od šestih jedrskih elektrarn in česa se nemški politiki najbolj bojijo?

Kakšen naj bo odgovor na trditev Greenpeace, da bodo podjetja, ki onesnažujejo, lahko še naprej onesnaževala z uporabo fosilnih goriv zaradi potrdila EU?

Kako se na predlog Evropske komisije o uvrstitvi jedrske energije in plina med zelene vire ter na potezo vlade o uvrstitvi gradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Nacionalni energetski in podnebni načrt odzivajo slovenski okoljevarstveniki?

Ali je uresničljiva pobuda okoljevarstvenikov o gradnji 20.000 megavatov (MW) sončnih celic na strehah domov stanovanjskih hiš? Bi lahko na ta način rešili energetski problem Slovenije?

Koliko naj bi Slovenija v prihodnje vlagala v gradnjo hidroelektrarn? Okoljevarstveniki trdijo, da je dovolj, če bi obnovili delujoče.

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24