Revija Reporter

Slovenija stran 3021

Številka 07, leto 2009

Številka 07, leto 2009

KAZALO Zgodba tedna Slovenija v spominu agresorjev Da v Sloveniji ni bilo vojne, temveč je šlo le za premik tankov nekdanje jugoslovanske vojske na zahodne meje, je še danes prepričan Marijan Čad, nekdanji general reškega korpusa, ki naj bi v času osamosvojitvene vojne Ilirski Bistrici zagrozil s prekinitvijo oskrbe. Ker ne more razumeti, »zakaj ga Slovenci skupaj z generalom Kolškom obravnavajo kot kakšnega Mussolinija in Hitlerja, čeprav sta zanje največ storila«, je skupaj z drugimi častniki nekdanje JLA najvišjim predstavnikov države napisal pismo, v katerem prve predstavnike oblasti seznanjajo, da se jim zaradi neizplačevanja slovenskih vojaških pokojnin godi huda krivica. Intervjuji Srečko Lisjak, veteran vojne za Slovenijo Kadar koga kličeš po prenosnem telefonu in dolgo ne dobiš zveze, začneš bentiti. Pri Srečku Lisjaku, nekdanjem predsedniku Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki je bil na čelu te organizacije 15 let pa, vsaj zame, to čakanje na zvezo ni bilo zoprno. Odzival se mi je Radetzky marš, in to kar zajeten del te skladbe. Skratka vedel sem, da je na oni strani vojak, ne pa kakšen pravljičarski jugonostalgik, ki bi mi že po uvodnem telefonskem klicu postregel s kakšnim »kozaračkim kolom«. Polkovnika Lisjaka sem obiskal prav zato, ker zdaj četica generalov JLA spet poskuša slovensko državo premagati, tokrat ne z vojaško silo (tega niso bili sposobni niti pred slabimi dvajsetimi leti), pač pa s tožbami za visoke pokojnine, ki temeljijo na sprevračanju zgodovine. Komunisti (in ti generali so bili predvsem ideološki vojaki) se na potvarjanje zgodovine dobro spoznajo. Tomo Križnar, neustrašni človekoljub in svetovni popotnik Tomo Križnar se vrača. Na »prag« Sudana, kjer je leta 2006 njegovo življenje viselo na nitki. »V imenu milostljivega Alaha in na zahtevo slovenskega predsednika dr. Janeza Drnovška«, kot prevedeno citira drobec pomilostitvenega dokumenta, ga je predsednik Sudana takrat pomilostil obsodbe na dve leti in pol zaporne kazni. 18. februarja Tomo odpotuje v Čad.   Mirjan Kulovec, predsednik uprave Kolpe Recesija naj bi metliški Kolpi, ki izvozi kar 80 odstotkov izdelkov, letos pobrala dvajset odstotkov prihodkov. Kolpa je eden vodilnih proizvajalcev kopalniške opreme v srednji in jugovzhodni Evropi, njihovi proizvodi pa spadajo v srednji in višji cenovni razred. Mirjan Kulovec, predsednik uprave, ki je v podjetju pred tridesetimi leti začel kot tehnolog, od leta 1996 pa je direktor, je kritičen do zadnjih vladnih ukrepov za pomoč gospodarstvu med krizo. Namesto subvencioniranja krajšega delovnega časa bi morala vlada po njegovem pospešiti investicije v infrastrukturo in spodbuditi banke, da bi podjetjem spet odobravale posojila. Kulovec je eden od šestih nagrajencev Gospodarske zbornice Slovenije za gospodarske in podjetniške dosežke v letu 2008. Slovenija Cvikl na novem vojnem pohodu Za oklepniki Patria je Milan M. Cvikl našel novo igračko. Zanjo se predsednik vlade, ki ima druge prednostne naloge, ne zmeni. Najbrž pa ni več daleč čas, ko bo generalni sekretar vlade, ki ne more iz svoje samopodobe preiskovalca zarot, postal prioriteta Pahorjeve vlade. Dobro je to, da naj bi poročilo o preiskavi izročanja dokumentarnega gradiva iz arhiva vlada v Arhiv Slovenije le predal policiji in tožilstvu. V informaciji, ki jo je v četrtek obravnavala vlada, je le malo oprijemljivih dokazov, zato pa toliko več sklepanj in celo namigovanj. Reportaža Sipine Namiba Skalnato gorovje in soteske parka Naukluft, pustinja  Sussusvlei s presahlimi strugami, ki se zajedajo globoko v visoke sipine  Namiba, zaključujejo celoto neobljudenega sveta,  namibijskih prostranstev, kamor do nedavnega ni stopila noga modernega človeka. Vstop v ta peklenski svet planeta je mogoč z juga,  z Ribje reke drugega največjega kanjona na planetu, s severa, z Obale okostij, in z vzhodnih nepreglednih prostranstev  Kalaharija. To je svet brez vode, kjer nikoli na dežuje, kjer so skriti dragoceni vodni zakladi bili poznani samo trdoživim črnskim plemenom, ki jih tam ni več. Dolge prašne in razbrazdane ceste se vijejo kot kače v nedogled in vedno znova in znova odstirajo nove dimenzije neobljudenega prostora na dvajsetem vzporedniku južne poloble. IME TEDNA dr. Franc Rode PRO & CONTRA Pesticidi in čebele: Milan Pogačnik in Anamarija Slabe SLOVENIJA Kavice proti krizi Subvencije za pločevino EKONOMIJA Najmanjša proizvodnja doslej GLOBUS Afganistana ne damo ZDRAVJE Bolečina za zajtrk TEHNIKA Zelena junakinja AVTO Renault clio III KULTURA Umetnik in svetovljan FILM Za vedno mlad ESTRADA Poligraf: Sašo Jereb Mario spet z vami ŠPORT Hitreje, višje, kam? KOLUMNE Boštjan M. Turk: Prešteti ob jubileju Vinko Vasle: Prešerni dnevi koalicije Rado Pezdir: Multiplikatorska fantazmagorija Saša Veronik: Dolgo pustno veselje

Pahor odgovoril Ziherlu

Pahor odgovoril Ziherlu

Spoštovani dr. Slavko Ziherl,   od mene v Tvojem pismu zahtevaš nekaj, v čemer Ti ne morem ustreči. Če prav razumem Tvojo kritiko, predlagaš, da se preneham posvetovati s političnimi tekmeci. To je daleč stran od mojega političnega prepričanja, da se je potrebno pogovarjati tudi s tistimi, ki mislijo drugače. Ko gre za nacionalne interese si je po mojem mnenju potrebno iskreno prizadevati tudi za dosego smiselnih dogovorov, ki peljejo Slovenijo naprej.   Tako sem ravnal doslej in tako bom ravnal tudi poslej. Priznam, da je v tem nekaj političnega idealizma. Če bi ga izgubil ali pa bi se mu moral odreči, bi se odrekel nečemu, v kar sveto verujem. Ti imaš svoja politična in vrednostna prepričanja. Naj se z njimi strinjam ali ne, jih spoštujem. Enako razumevanje si dovolim pričakovati tudi s Tvoje strani. Živiva v demokratični družbi, kjer so razlike legitimne.   V slovenski politiki sem vseh dvajset let njene zgoščene zgodovine. V tem času so nekateri moji pogledi zoreli, nekateri so se celo spremenili, eno spoznanje pa je ostalo navdih tudi za moja prihodnja ravnanja. Ko je bilo zaradi različnih okoliščin Slovencem najtežje - ko so se prav zaradi teh okoliščin razlike med nami celo zaostrile - smo na koncu kot majhen narod zmagali le, če smo bili dovolj složni.   Ne razumi me napak. Politična enotnost za vsako ceno je smešna utvara. Skoraj nevarna. V demokratični družbi imamo spričo mandata ljudi različne vloge in odgovornosti. Moja pripravljenost za posvetovanje in celo sodelovanje s političnimi tekmeci nikoli ni in nikoli ne bo poskušalo obiti pristojnosti institucij ali vlog, ki jih znotraj njih imamo. Nenazadnje imamo s tem izkušnje. Doslej štirje podpisani sporazumi vladnih in opozicijskih strank glede različnih vprašanj niso nikoli zamajali pravnega in političnega reda v državi. So pa pripomogli, da smo nekatere velike cilje dosegli lažje. Brez tega sodelovanja jih morda niti ne bi.   Položaj, v katerem se je sedaj znašla Slovenija skupaj z razvitim svetom, je izjemno zahteven. Kopičijo se gospodarski in socialni problemi. Najmanj, kar si lahko vsi skupaj želimo je, da bi običajne politične razlike in tekmovanja prerasla v nepotrebna politična zaostrovanja, ki bi se jim lahko izognili z koristnimi posvetovanji. Tako smo pred časom tudi sklenili ustni dogovor o sodelovanju parlamentarnih strank pri premagovanju gospodarske in finančne krize.   To nič ne spremeni odgovornosti vlade. Tudi ne koalicije, ki jo sestavlja. Zato dobro vem, da se je najprej treba potruditi za odlično sodelovanje z zavezniki. Spoštujem nekatere sodelavce, ki zaradi zadnjih dogodkov izražajo dvom v iskrenost posvetovanj in sodelovanj s tekmeci. Brez takih dvomov in celo razočaranj nisem niti sam. Toda vedno, ko o njih premišljujem, tako kot v vseh zadnjih dvajsetih letih, pridem do istega zaključka. Kolikor so stvari težje, tolikor bolj je potrebno biti odločen, da se problemi rešijo mimo zamer, ki jih prinašajo neprepričljiva politična ravnanja. Vidiš, zato bom ostal taki drži zvest tudi v prihodnje.   Po svojih najboljših močeh si bom prizadeval za oblikovanje soglasja v koaliciji in za homogenost vlade, ki jo vodim. Spoštoval bom tiste sodelavce, ki v potrebo po posvetovanju ali sodelovanju s političnimi tekmeci ne verjamejo. Toda enako spoštljivost pričakujem tudi od njih, da bodo prepustili moji presoji, kdaj in s kom se bom posvetoval.   Spoštovani dr. Slavko Ziherl,   Tvoje pismo je kritično. Moj položaj od mene zahteva, da kritiko sprejemam kot del vsakdana. Pohval ne pričakujem. Moj navdih za delo v politiki je bilo in bo prepričanje, da tisto kar delam, delam v skupno dobro. V tem je vsa moralna legitimiteta tega težkega, a lepega dela. Popolnoma se mu predajam. To je odgovornost do ljudi, ki so mi zaupali. In mojo odprtost za posvetovanja in sodelovanja s tistimi, ki mislijo različno, pri tem niso mogli spregledati.   V upanju na najino nadaljnje sodelovanje in razumevanje sprejmi moje najboljše želje.      Borut Pahor predsednik Vlade Republike Slovenije