Revija Reporter

Slovenija stran 3021

Številka 07, leto 2009

Številka 07, leto 2009

KAZALO Zgodba tedna Slovenija v spominu agresorjev Da v Sloveniji ni bilo vojne, temveč je šlo le za premik tankov nekdanje jugoslovanske vojske na zahodne meje, je še danes prepričan Marijan Čad, nekdanji general reškega korpusa, ki naj bi v času osamosvojitvene vojne Ilirski Bistrici zagrozil s prekinitvijo oskrbe. Ker ne more razumeti, »zakaj ga Slovenci skupaj z generalom Kolškom obravnavajo kot kakšnega Mussolinija in Hitlerja, čeprav sta zanje največ storila«, je skupaj z drugimi častniki nekdanje JLA najvišjim predstavnikov države napisal pismo, v katerem prve predstavnike oblasti seznanjajo, da se jim zaradi neizplačevanja slovenskih vojaških pokojnin godi huda krivica. Intervjuji Srečko Lisjak, veteran vojne za Slovenijo Kadar koga kličeš po prenosnem telefonu in dolgo ne dobiš zveze, začneš bentiti. Pri Srečku Lisjaku, nekdanjem predsedniku Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki je bil na čelu te organizacije 15 let pa, vsaj zame, to čakanje na zvezo ni bilo zoprno. Odzival se mi je Radetzky marš, in to kar zajeten del te skladbe. Skratka vedel sem, da je na oni strani vojak, ne pa kakšen pravljičarski jugonostalgik, ki bi mi že po uvodnem telefonskem klicu postregel s kakšnim »kozaračkim kolom«. Polkovnika Lisjaka sem obiskal prav zato, ker zdaj četica generalov JLA spet poskuša slovensko državo premagati, tokrat ne z vojaško silo (tega niso bili sposobni niti pred slabimi dvajsetimi leti), pač pa s tožbami za visoke pokojnine, ki temeljijo na sprevračanju zgodovine. Komunisti (in ti generali so bili predvsem ideološki vojaki) se na potvarjanje zgodovine dobro spoznajo. Tomo Križnar, neustrašni človekoljub in svetovni popotnik Tomo Križnar se vrača. Na »prag« Sudana, kjer je leta 2006 njegovo življenje viselo na nitki. »V imenu milostljivega Alaha in na zahtevo slovenskega predsednika dr. Janeza Drnovška«, kot prevedeno citira drobec pomilostitvenega dokumenta, ga je predsednik Sudana takrat pomilostil obsodbe na dve leti in pol zaporne kazni. 18. februarja Tomo odpotuje v Čad.   Mirjan Kulovec, predsednik uprave Kolpe Recesija naj bi metliški Kolpi, ki izvozi kar 80 odstotkov izdelkov, letos pobrala dvajset odstotkov prihodkov. Kolpa je eden vodilnih proizvajalcev kopalniške opreme v srednji in jugovzhodni Evropi, njihovi proizvodi pa spadajo v srednji in višji cenovni razred. Mirjan Kulovec, predsednik uprave, ki je v podjetju pred tridesetimi leti začel kot tehnolog, od leta 1996 pa je direktor, je kritičen do zadnjih vladnih ukrepov za pomoč gospodarstvu med krizo. Namesto subvencioniranja krajšega delovnega časa bi morala vlada po njegovem pospešiti investicije v infrastrukturo in spodbuditi banke, da bi podjetjem spet odobravale posojila. Kulovec je eden od šestih nagrajencev Gospodarske zbornice Slovenije za gospodarske in podjetniške dosežke v letu 2008. Slovenija Cvikl na novem vojnem pohodu Za oklepniki Patria je Milan M. Cvikl našel novo igračko. Zanjo se predsednik vlade, ki ima druge prednostne naloge, ne zmeni. Najbrž pa ni več daleč čas, ko bo generalni sekretar vlade, ki ne more iz svoje samopodobe preiskovalca zarot, postal prioriteta Pahorjeve vlade. Dobro je to, da naj bi poročilo o preiskavi izročanja dokumentarnega gradiva iz arhiva vlada v Arhiv Slovenije le predal policiji in tožilstvu. V informaciji, ki jo je v četrtek obravnavala vlada, je le malo oprijemljivih dokazov, zato pa toliko več sklepanj in celo namigovanj. Reportaža Sipine Namiba Skalnato gorovje in soteske parka Naukluft, pustinja  Sussusvlei s presahlimi strugami, ki se zajedajo globoko v visoke sipine  Namiba, zaključujejo celoto neobljudenega sveta,  namibijskih prostranstev, kamor do nedavnega ni stopila noga modernega človeka. Vstop v ta peklenski svet planeta je mogoč z juga,  z Ribje reke drugega največjega kanjona na planetu, s severa, z Obale okostij, in z vzhodnih nepreglednih prostranstev  Kalaharija. To je svet brez vode, kjer nikoli na dežuje, kjer so skriti dragoceni vodni zakladi bili poznani samo trdoživim črnskim plemenom, ki jih tam ni več. Dolge prašne in razbrazdane ceste se vijejo kot kače v nedogled in vedno znova in znova odstirajo nove dimenzije neobljudenega prostora na dvajsetem vzporedniku južne poloble. IME TEDNA dr. Franc Rode PRO & CONTRA Pesticidi in čebele: Milan Pogačnik in Anamarija Slabe SLOVENIJA Kavice proti krizi Subvencije za pločevino EKONOMIJA Najmanjša proizvodnja doslej GLOBUS Afganistana ne damo ZDRAVJE Bolečina za zajtrk TEHNIKA Zelena junakinja AVTO Renault clio III KULTURA Umetnik in svetovljan FILM Za vedno mlad ESTRADA Poligraf: Sašo Jereb Mario spet z vami ŠPORT Hitreje, višje, kam? KOLUMNE Boštjan M. Turk: Prešteti ob jubileju Vinko Vasle: Prešerni dnevi koalicije Rado Pezdir: Multiplikatorska fantazmagorija Saša Veronik: Dolgo pustno veselje

Reporter 07

Reporter 07

V novem Reporterju objavljamo ekskluzivni intervju z neustrašnim človekoljubom in svetovnim popotnikom Tomom Križnarjem, ki to sredo znova odhaja v osrčje črne celine – na mejo med Čadom in Sudanom.

Slovenija v spominu agresorjev

Slovenija v spominu agresorjev

Marijan Čad, nekdanji general reškega korpusa, ki naj bi v času osamosvojitvene vojne Ilirski Bistrici zagrozil s prekinitvijo oskrbe. Ker ne more razumeti, »zakaj ga Slovenci skupaj z generalom Kolškom obravnavajo kot kakšnega Mussolinija in Hitlerja, čeprav sta zanje največ storila,« je skupaj z drugimi častniki nekdanje JLA najvišjim predstavnikov države napisal pismo, v katerem jih seznanja, da se mu zaradi neizplačevanja slovenske vojaške pokojne godi huda krivica.

Intervju: Tomo Križnar

Intervju: Tomo Križnar

Tomo Križnar se vrača. Na »prag« Sudana, kjer je leta 2006 njegovo življenje viselo na nitki. »V imenu milostljivega Alaha in na zahtevo slovenskega predsednika dr. Janeza Drnovška«, kot prevedeno citira drobec pomilostitvenega dokumenta, ga je predsednik Sudana takrat pomilostil obsodbe na dve leti in pol zaporne kazni. 18. februarja Tomo odpotuje v Čad.

Cvikl na novem vojnem pohodu

Cvikl na novem vojnem pohodu

Po oklepnikih Patria je Milan M. Cvikl našel novo igračko. Zanjo se predsednik vlade, ki ima druge prednostne naloge, ne zmeni. Najbrž pa ni več daleč čas, ko bo generalni sekretar vlade, ki ne more iz svoje samopodobe preiskovalca zarot, postal prioriteta Pahorjeve vlade. Dobro je to, da naj bi poročilo o preiskavi izročanja dokumentarnega gradiva iz arhiva vlada v Arhiv Slovenije le predal policiji in tožilstvu. V informaciji, ki jo je v četrtek obravnavala vlada, je le malo oprijemljivih dokazov, zato pa toliko več sklepanj in celo namigovanj.

Kavice proti krizi

Kavice proti krizi

Med varčevalnimi ukrepi za premagovanje finančne in gospodarske krize, ki jih je pripravila Pahorjeva vlada, je napovedano tudi zmanjšanje sredstev za reprezentanco ministrstev za 20 odstotkov in omejitev stroškov za službene telefone. Ker je premier javno izjavil, da je v zadnjem mesecu za reprezentanco iz svojega žepa plačal okoli 1.500 evrov, smo se pozanimali, kako ravnajo njegovi ministri in ministrice. Tudi ti so pri pitju kavice skromni, nekateri je sploh ne pijejo, poleg tega gre pri reprezentancah za precej nizke vsote, tako da vsa zadeva dobiva burleskne razsežnosti.

Peter Lah o medijih

Peter Lah o medijih

Napovedana namera kulturne ministrice, da bi stroka poiskala sistem upravljanja RTVS, ki bi povsem onemogočil vpliv politike na RTVS, je precej nerealističen, je v pogovoru za STA dejal dekan fakultete za medije Peter Lah. Po definiciji je namreč politično vse, kar je, zato politike iz enega takšnega sistema ne moreš nikoli povsem izločiti, pravi.

Stres o verski svobodi

Stres o verski svobodi

"Vsaka politična ureditev in vsaka vlada, ki celovito spoštuje človekove pravice, med katerimi verska svoboda ni na repu, je za nas sprejemljiva", je v pogovoru za Sobotno prilogo dejal nadškof pomočnik v mariborski nadškofiji Anton Stres. Če bo vsaka vlada redefinirala položaj Cerkve, jih to po njegovih besedah "dejansko sili v politiko".

Dimna zavesa

Dimna zavesa

Nekdanji generalni sekretar vlade Božo Predalič je v odzivu na poročilo Komisije za pregled arhivskih prostorov generalnega sekretariata vlade zapisal, da je "nedopustno, da najvišji predstavniki vlade javno obtožujejo ljudi kaznivih dejanj brez kakršnegakoli konkretnega dokaza". Poročilo pa vidi le kot dimno zaveso za ponovno zapiranje arhivov.

Akademija ob 20-letnici

Akademija ob 20-letnici

Tisti, ki so zmagali "s pomočjo laži in prevare, bodo tako tudi končali. Prepiri v vladajoči koaliciji tri mesece po volitvah so jasno potrdilo resnici, da ne laž ne prevara ne moreta biti trdni temelj zgradbe", je na slavnostni akademiji ob 20-letnici SDS povedal Janez Janša. Ocenjuje, da SDS še nikoli ni bila tako močna in izkušena.

Kandidatna lista SDS

Kandidatna lista SDS

Svet SDS je na današnji seji na Brdu pri Kranju potrdil kandidatno listo za volitve v Evropski parlament. Nosilec liste bo podpredsednik stranke Milan Zver. Na listi pa so še Romana Jordan Cizelj, Zofija Mazej Kukovič, Dragutin Mate, Mirko Zamernik, Bernarda Ronutti in Anže Logar.

Milijonski prihranek

Milijonski prihranek

Z varčevalnimi ukrepi, ki jih je sprejel državni zbor zaradi zaostrenih gospodarskih razmer, bo državni proračun prihranil milijon evrov. Vlada bo namreč z rebalansom letošnjega proračuna DZ zmanjšala sredstva, ki bi bila sicer namenjena za investicije in materialne stroške.

Slavnostna akademija SDS

Slavnostna akademija SDS

Slovenska demokratska stranka bo danes s slavnostno akademijo na Brdu pri Kranju počastila 20-letnico svojega obstoja. Še pred tem se bo prav tako na Brdu sestal svet stranke in obravnaval listo kandidatov za evropske volitve.

Nižje plače

Nižje plače

Vlada je na današnji seji pripravila predlog zakona o začasnem znižanju plač funkcionarjev, s katerim bi 1690 funkcionarjem izvršne in sodne veje oblasti znižali plače za štiri odstotke. Predlog je na novinarski konferenci po seji vlade podrobneje predstavila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs.

Srebro za Tino

Srebro za Tino

Črnjanka Tina Maze je na veleslalomu na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Val d'Iseru osvojila srebrno medaljo, prvo odličje za Slovenijo na SP po osmih letih. Za zmagovalko Kathrin Hölzl iz Nemčije (2:03,49) je zaostala za vsega devet stotink. Tretja je bila Finka Tanja Poutiainen (+ 0,54).

Grožnja z bombo

Grožnja z bombo

Moški, katerega ime policija še preverja, je danes okoli 11. ure pred stavbo državnega zbora v Ljubljani policistu pred stavbo dejal, da ima v vozilu na bližnjem parkirišču bombo, so sporočili z ljubljanske policijske uprave. Policisti pa eksplozivnih ali drugih življenju nevarnih naprav niso našli ne pri njem ne v vozilu.

Fakulteta za medije

Fakulteta za medije

Bojazen, da bi sprostitev visokega šolstva "odpihnila" stare univerze, je popolnoma neupravičena, je v pogovoru za STA ocenil dekan Fakultete za medije Peter Lah. Te univerze morajo po njegovo ostati, "ampak to ne pomeni, da morajo ostati take, kot so danes". Lah obenem opozarja na prednost manjših zavodov pri prilagajanju bolonjski reformi.

Pahor odgovoril Ziherlu

Pahor odgovoril Ziherlu

Spoštovani dr. Slavko Ziherl,   od mene v Tvojem pismu zahtevaš nekaj, v čemer Ti ne morem ustreči. Če prav razumem Tvojo kritiko, predlagaš, da se preneham posvetovati s političnimi tekmeci. To je daleč stran od mojega političnega prepričanja, da se je potrebno pogovarjati tudi s tistimi, ki mislijo drugače. Ko gre za nacionalne interese si je po mojem mnenju potrebno iskreno prizadevati tudi za dosego smiselnih dogovorov, ki peljejo Slovenijo naprej.   Tako sem ravnal doslej in tako bom ravnal tudi poslej. Priznam, da je v tem nekaj političnega idealizma. Če bi ga izgubil ali pa bi se mu moral odreči, bi se odrekel nečemu, v kar sveto verujem. Ti imaš svoja politična in vrednostna prepričanja. Naj se z njimi strinjam ali ne, jih spoštujem. Enako razumevanje si dovolim pričakovati tudi s Tvoje strani. Živiva v demokratični družbi, kjer so razlike legitimne.   V slovenski politiki sem vseh dvajset let njene zgoščene zgodovine. V tem času so nekateri moji pogledi zoreli, nekateri so se celo spremenili, eno spoznanje pa je ostalo navdih tudi za moja prihodnja ravnanja. Ko je bilo zaradi različnih okoliščin Slovencem najtežje - ko so se prav zaradi teh okoliščin razlike med nami celo zaostrile - smo na koncu kot majhen narod zmagali le, če smo bili dovolj složni.   Ne razumi me napak. Politična enotnost za vsako ceno je smešna utvara. Skoraj nevarna. V demokratični družbi imamo spričo mandata ljudi različne vloge in odgovornosti. Moja pripravljenost za posvetovanje in celo sodelovanje s političnimi tekmeci nikoli ni in nikoli ne bo poskušalo obiti pristojnosti institucij ali vlog, ki jih znotraj njih imamo. Nenazadnje imamo s tem izkušnje. Doslej štirje podpisani sporazumi vladnih in opozicijskih strank glede različnih vprašanj niso nikoli zamajali pravnega in političnega reda v državi. So pa pripomogli, da smo nekatere velike cilje dosegli lažje. Brez tega sodelovanja jih morda niti ne bi.   Položaj, v katerem se je sedaj znašla Slovenija skupaj z razvitim svetom, je izjemno zahteven. Kopičijo se gospodarski in socialni problemi. Najmanj, kar si lahko vsi skupaj želimo je, da bi običajne politične razlike in tekmovanja prerasla v nepotrebna politična zaostrovanja, ki bi se jim lahko izognili z koristnimi posvetovanji. Tako smo pred časom tudi sklenili ustni dogovor o sodelovanju parlamentarnih strank pri premagovanju gospodarske in finančne krize.   To nič ne spremeni odgovornosti vlade. Tudi ne koalicije, ki jo sestavlja. Zato dobro vem, da se je najprej treba potruditi za odlično sodelovanje z zavezniki. Spoštujem nekatere sodelavce, ki zaradi zadnjih dogodkov izražajo dvom v iskrenost posvetovanj in sodelovanj s tekmeci. Brez takih dvomov in celo razočaranj nisem niti sam. Toda vedno, ko o njih premišljujem, tako kot v vseh zadnjih dvajsetih letih, pridem do istega zaključka. Kolikor so stvari težje, tolikor bolj je potrebno biti odločen, da se problemi rešijo mimo zamer, ki jih prinašajo neprepričljiva politična ravnanja. Vidiš, zato bom ostal taki drži zvest tudi v prihodnje.   Po svojih najboljših močeh si bom prizadeval za oblikovanje soglasja v koaliciji in za homogenost vlade, ki jo vodim. Spoštoval bom tiste sodelavce, ki v potrebo po posvetovanju ali sodelovanju s političnimi tekmeci ne verjamejo. Toda enako spoštljivost pričakujem tudi od njih, da bodo prepustili moji presoji, kdaj in s kom se bom posvetoval.   Spoštovani dr. Slavko Ziherl,   Tvoje pismo je kritično. Moj položaj od mene zahteva, da kritiko sprejemam kot del vsakdana. Pohval ne pričakujem. Moj navdih za delo v politiki je bilo in bo prepričanje, da tisto kar delam, delam v skupno dobro. V tem je vsa moralna legitimiteta tega težkega, a lepega dela. Popolnoma se mu predajam. To je odgovornost do ljudi, ki so mi zaupali. In mojo odprtost za posvetovanja in sodelovanja s tistimi, ki mislijo različno, pri tem niso mogli spregledati.   V upanju na najino nadaljnje sodelovanje in razumevanje sprejmi moje najboljše želje.      Borut Pahor predsednik Vlade Republike Slovenije