Z nastopom finančnega ministra Franca Križaniča je DZ začel obravnavo dopolnjenega predloga državnega proračuna za prihodnji dve leti. Vsi vladni proračunski uporabniki so še enkrat preverili načrtovane odhodke ter z dodatnim varčevanjem in zamikom nekaterih projektov znižali odhodke za 35 milijonov evrov, je dejal Križanič.
Vlada namerava tudi v letu 2010 voditi aktivno fiskalno politiko ter z državnim dolgom spodbujati gospodarsko rast. "Ko bo očitno, da bodo zasebne investicije začele zopet poganjati povpraševanje, bomo začeli z intenzivnimi izhodnimi strategijami," je napovedal finančni minister.
Križanič je spomnil na dogovor s sindikati glede plač v javnem sektorju, zaradi katerega je bilo treba v proračunu za prihodnje leto najti dodatna sredstva. Za plače je bilo treba zagotoviti dodatnih 15 milijonov evrov, ker se bodo tudi socialni transferji usklajevali s polovico predvidene uskladitve, pa še dodatnih 8,9 milijona evrov.
Vladi tako ni bilo treba posegati v že pridobljene pravice posameznikov, temveč se je omejila zgolj na valorizacijo. V letu 2010 se bodo tako plače, pokojnine in ostale pomoči posameznikom valorizirale po polovičnih stopnjah, je povedal.
Ker se je vlada odločila, da ne bo zviševala proračunskega primanjkljaja, je določene odhodke v dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2010 znižala. Proračunski primanjkljaj s tem ostaja v že prej načrtovani višini pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), je dejal Križanič. Najbolj so se znižali odhodki za blago in storitve, in sicer kar za 19,3 milijona evrov.
Zniževanje odhodkov se odraža tudi pri skoraj vseh pomembnih politikah. Ob tem je Križanič izpostavil štiri, ki se mi zdijo za razvoj še posebej pomembne: spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti, kjer bo prihodnje leto na voljo 38,2 odstotka več denarja kot lani, visoko šolstvo, znanost, tehnologija in informacijska družba (+ skoraj 50 odstotkov), trg dela (+ 184 odstotkov) ter promet in prometna infrastruktura. "Vlada se je kljub težkim časom odločila, da je potrebno dodatno investirati predvsem v železniško infrastrukturo," je dejal.
V dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2011 ostaja proračunski primanjkljaj prav tako v prej načrtovani višini 4,1 odstotka BDP. A zaradi negotovih razmer je to leto še razmeroma daleč in minister pričakuje, da se bodo gospodarske napovedi še spremenile. "Upamo seveda, da na bolje," je dejal. Za prihodnjo jesen je že napovedal pripravo sprememb proračuna za leto 2011, ki bodo vključevale predvidene strukturne reforme.
Križanič je opozoril, da bo proračunski primanjkljaj tudi po koncu krize ostal še vedno visok, in sicer zaradi pretiranega znižanja davčnih stopenj v letu 2006. Takrat bo potreben dodaten fiskalni napor, da se primanjkljaji zmanjšajo, tako z uvedbo nekaterih novih davkov in še zlasti z omejitvijo trošenja, je dejal.
DZ bo obravnavo proračunskih dokumentov, h katerim je vlada tokrat priložila še predlog zakona o interventnih ukrepih v času gospodarske krize, nadaljeval še v torek in sredo, ko naj bi jih tudi sprejel.