Jure Cekuta snuje novo idejo. Prepričan je, da bo njegova načrtovana avtobiografska knjiga Smem, znam in zmorem postala božična prodajna uspešnica številka ena. Se nam obeta napeta politična kriminalka ali pa le še ena v nizu potegavščin spretnega trgovca z umetniškim navdihom?
Jure Cekuta se ima za umetnika, od umetnosti naj bi živel že tretje desetletje. V javnosti se predstavlja kot samostojni ustvarjalec, ki si je po študiju v Beogradu pridobil celo naziv magister umetnosti. Podatke o pridobljeni izobrazbi ima navedene tudi na svoji spletni strani, sicer pa je njegov uraden status »samozaposleni v kulturi«, kar pomeni, da si sam plačuje mesečne prispevke.Tudi v prijavi za kandidata za predsednika države leta 2002 je navedel, da opravlja samostojni poklic slikarja. Ker gre za verodostojne podatke republiške volilne komisije, to pomeni, da v tistem času še ni imel niti naziva akademskega slikarja niti magistrskega naslova. Oboje si je lahko pridobil kasneje, nazivi, pridobljeni v tujini, pa so veljavni le z nostrifikacijo.
Izraelska orožarka v Cekutovi vili
Jureta Cekuto smo želeli obiskati na njegovem domu, a se nikakor nismo mogli dogovoriti za primeren čas. Najprej se je zelo prijazno izgovoril na delo, saj naj bi ravno v teh dneh pripravljal veliko slikarsko razstavo v ZDA. Vsak dan znova nam je sporočil, naj ga raje pokličemo naslednji dan, vse dokler nam ni dokončno dejal, da je razočaran nad novinarji in da bo raje napisal knjigo. Že pred izidom naj bi v enem izmed slovenskih dnevnih časopisov začel objavljati odlomke.
Da se visoko ceni, želi Cekuta potrditi predvsem z visokimi cenami za slike. Te znašajo od 500 do 100.000 evrov in več, le za kakšno staro grafiko, ki jo po Cekutovem prepričanju prodaja lastnik v stiski, je treba odšteti sto evrov. Za sliko, ki naj bi bila celo njegovo magistrsko delo, si je obetal celo od sto do dvesto tisoč evrov.
Da lahko ugotovimo, kako nerealne so njegove cene za slike, pa sploh ni pomembno mnenje poznavalcev, ki so že večkrat opozorili, da si cene določa kar sam. Dovolj nazoren je razpon med najnižjo in najvišjo ceno, torej kar sto tisoč evrov! To je tudi eden od razlogov, da že leta ni prodal nobene slike, kar je tudi prostodušno priznal.
Kadar sklepa posle, od katerih si obeta dober zaslužek, rad podari tudi sliko. Ena izmed podarjenih visi v upravnem delu ministrstva za obrambo. Cekuta jo je podaril leta 19977, le dobro leto preden je SDS v državnem zboru vložila ustavno pritožbo zoper Janeza Drnovška zaradi podpisa tajnega sporazum z Izraelom o dobavi orožja. Kot je takrat opozoril prvak SDS Janez Janša, o podpisu tajnega sporazuma niso bile obveščene nobene pristojne ustanove v državi.
Sporazum naj bi se, kot so doslej navedli posamezni viri, začel uresničevati prav v Cekutovi vili na Prekorjah, kjer naj bi bila med gosti tudi izraelska orožarska lobistka Haddy Laks. V razpravi v državnem zboru je takrat izstopal predvsem tedanji poslanec SDS dr. Jože Zagožen, ki je povedal, da je prav na dan, ko naj bi Marjan Miklavčič, šef tedanje slovenske obveščevalne službe, v spremstvu slovenske delegacije v Izraelu podpisal tajni sporazum, orožarska lobistka Haddy Laks nemudoma zahtevala delitev provizije v višini 162. 000 dolarjev. Petina je pripadala Walterju Wolfu, petina neznanemu gospodu, nato petina Petru Riglu, petina Juretu Cekuti in nato še petina Haddy Laks.
VEČ V TISKANI IZDAJI