Kristjani v pričakovanju božiča

Po besedah cerkvenega zgodovinarja in nekdanjega profesorja zgodovine Cerkve na teološki fakulteti Benedika se v zgodnji dobi krščanstva niso veliko spraševali o rojstvu Jezusa Kristusa in ga kot takega niso niti obeleževali. "Osrednje mesto je takrat in tudi vedno pozneje imelo praznovanje velike noči, praznika Jezusovega vstajenja, ki je krona njegovega odrešenjskega dela, samo rojstvo pa ni bilo tako pomembno," je povedal za STA.

"O Jezusovem rojstvu so se začeli spraševati šele proti koncu 2. stoletja, ko se pojavijo prva razmišljanja, kdaj in kako bi ga praznovali. A tudi pri tem je šlo bolj za razmislek o tem, kako bi ga uvedli v bogoslužje, ne pa za zunanje praznovanje, kot ga poznamo danes," je dejal.

Prve vidnejše oblike praznovanja božiča so se po besedah Benedika pojavile v 4. stoletju, v istem stoletju pa se je o njem izrekla tudi uradna Cerkev. Pri tem je papež Julij I. (337-352) kot datum Jezusovega rojstva določil 25. december, na katerega so Rimljani praznovali dan nezmagovitega Sonca: "S tem je želela takratna Cerkev poudariti, da se na ta dan rodi Jezus Kristus, ki je sonce pravice."

Že zelo zgodaj, okoli 7. stoletja, so v Cerkvi po besedah zgodovinarja vpeljali navado trikratnega bogoslužja - ob polnoči, ob zori in podnevi, kar se je ohranilo vse do danes. Pri tem danes velja, da je pri polnočni maši največji poudarek na Jezusovemu rojstvu in hvalnici angelov, pri zorni ali t. i. pastirski maši se pripoved nadaljuje s pastirji, ki so obiskali Jezusa, pri dnevni božični maši, ki je tudi najbolj slovesna in vsebinsko najgloblja, pa je središčni odlomek vzet iz začetka Janezovega evangelija.

Poleg bogoslužja se je po besedah Benedika praznovanje božiča začelo postopno uveljavljati tudi navzven. "Leta 1223 je sv. Frančišek Asiški v italijanskem mestu Greccio postavil prve žive jaslice, s katerimi je želel tudi navzven ponazoriti to, kar je glede Jezusovega rojstva zapisano v Svetem pismu. Navado so nato naprej širili Frančiškovi manjši bratje," je povedal.

Na ozemlju današnje Slovenije so bile po besedah Benedika ene od prvih jaslic upodobljene v 13. stoletju, na pečatu gornjegrajskega benediktinskega samostana, ki je bil takrat ena od osrednjih cerkvenih ustanov na Slovenskem. Zelo pa so se uveljavile v 16. ali 17. stoletju s prihodom jezuitov, je dodal.

Poleg jaslic in božičnega drevesa je eno od najbolj prepoznanih znamenj božiča pesem Sveta noč ali v originalu Stille Nacht, prevedena v več kot 300 jezikov. Besedilo je napisal duhovnik Joseph Mohr, uglasbil jo je učitelj Franz Xaver Gruber. Prvič so jo peli leta 1816 v kraju Mariapfarr nedaleč od avstrijskega Salzburga. V slovenščino jo je prevedel Jakob Aljaž, pri nas pa so jo prvič zapeli v Tržiču leta 1871, je povedal Benedik.

Čeprav je božič danes splošno sprejet praznik tako med vernimi kot nevernimi in tudi dela prost dan, pa vedno ni bilo tako. Leta 1952 je božič takratna jugoslovanska komunistična oblast, ki Cerkvi ni bila naklonjena, črtala s seznama praznikov, prej dela prost dan pa je postal navaden delovni dan.

Vseeno so po besedah Benedika kristjani našli način, kako ga obeleževati. "Da bi ljudem omogočil začutiti pravo božično vzdušje, je zato takratni ljubljanski škof Anton Vovk za svojo škofijo uveljavil poseben način praznovanja. Zapovedan post, ki je po takratnih cerkvenih navadah trajal do 24. decembra do polnoči, je skrajšal tako, da je veljal le do večerje. Ta je bila lahko tako že praznična, z njo pa so ljudje začeli tudi dejansko praznovanje božiča. Tako je bilo tudi pri nas doma," pravi Benedik.

Spone nedemokratičnega sistema so se začele rahljati konec 80. let prejšnjega stoletja, takrat pa se je spremenil tudi odnos oblasti do božiča. "Leta 1986 je lahko tedanji ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar na valovih radia Ljubljana prvič v novejšem obdobju prebral božično poslanico. Na presenečenje javnosti je v poslanici voščil vesele božične praznike, božič pa je znova postal dela prost dan."

Kot nekoč, danes katoliški verniki priprave na božič začnejo z adventom, ki se konča na sveti večer. Takrat se v skladu s tradicijo mnoge družine zberejo pri božični večerji, povečerjajo in pokropijo domove, nato pa se odpravijo k polnočnicam, kjer pričakajo Jezusovo rojstvo. Na sam božič zjutraj sledita pastirska maša in nato osrednja dnevna božična maša.

Zelo podobno božič praznujejo tudi evangeličani in pravoslavci, čeprav ga slednji zaradi uporabe drugačnega koledarja praznujejo 13 dni pozneje.

Po besedah evangeličanskega škofa Leona Novaka tudi evangeličani praznovanje božičnega časa začenjajo z adventom. Tega enako kot pri katolikih zaznamuje adventni venec, na katerem vsako naslednjo nedeljo prižgejo dodatno svečo.

Osrednje dogajanje, povezano z božičem, se pri evangeličanih začne s popoldanskim bogoslužjem za družine z majhnimi otroki, sledi večerno bogoslužje za odrasle. Na sam božič, 25. decembra zjutraj, imajo osrednje božično bogoslužje za vse. "Polnočnic v kontekstu, kot jih ima Katoliška cerkev, pa evangeličani nimamo", je za STA povedal Novak.

Tudi evangeličani na predvečer božiča okrasijo božično jelko, na sam božič zjutraj pa v skladu s tradicijo obdarijo otroke. Blagoslova hiš ob t. i. treh svetih večerih, kot je to navada pri katolikih, ne poznajo. "Sama vsebina praznika pa je sicer zelo podobna," je dejal.

Pravoslavni verniki se po besedah paroha Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Aleksandara Obradovića na božič pripravljajo s 40-dnevnim postom. Ta se konča na t. i. badnji dan, ki ima v pravoslavni tradiciji pomembno simbolno vlogo. Na ta dan namreč verniki v cerkvi prevzamejo badnjake, to je slamo in hrastove veje, ki predstavljajo okolje, v kakršnem se je rodil Jezus, jih odnesejo domov in zažgejo.

Praznovanje se nato po besedah Obradovića nadaljuje z večerno mašo, opolnoči sledi prva božična liturgija, na sam božič zjutraj pa še druga božična liturgija. Sledi kosilo, pred katerim lomijo in jedo kruh, t. i. česnico, ki je med pravoslavnimi verniki zelo priljubljena.

V Ljubljani postavljanje jasic pri pravoslavcih ni v navadi, je pa na primer v navadi v Beogradu. "Nasploh je to odvisno od posamezne države ali mesta, saj so vsepovsod razvili svoje navade," je povedal paroh. Enako velja za božično obdarovanje.