Trump z vojno na grbi roma v Peking
Ameriški predsednik Donald Trump bo v sredo prispel v Peking, kjer si bo s kitajskim kolegom Xi Jinpingom do petka prizadeval za umiritev trgovinskih napetosti med svetovnima velesilama.
Ameriški predsednik Donald Trump bo v sredo prispel v Peking, kjer si bo s kitajskim kolegom Xi Jinpingom do petka prizadeval za umiritev trgovinskih napetosti med svetovnima velesilama.
Kitajska si prizadeva ohraniti svetovni red, ki temelji na Združenih narodih, pri čemer je pripravljena sodelovati s Finsko, je ob današnjem srečanju s finskim premierjem Petterijem Orpom v Pekingu vnovič poudaril kitajski predsednik Xi Jinping. Podobno izjavo je podal že ob nedavnem obisku brazilskega kolega Luiza Inacia Lule da Silve.
Nesmrtnost je človekova najstarejša in najgloblja preokupacija, zdaj pa še posebno, odkar sta ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Ši Džinping razpravljala o tem in o podaljševanju življenja. Menda bi lahko živeli do kakšnih 150 let. Še boljše pa bi bilo, če bi bili kar nesmrtni.
Ruski in kitajski predsednik Vladimir Putin in Xi Jinping sta se danes sešla na dvostranskih pogovorih v Pekingu. Ob začetku srečanja je Putin poudaril, da so odnosi med Rusijo in Kitajsko na tako visoki ravni, kot doslej še niso bili. Xi pa je dejal, da so odnosi med državama prestali preizkus, ki so ga prinesle spremembe v svetu.
Severnokorejski voditelj Kim Jong-un in ruski predsednik Vladimir Putin bosta v prihodnjih dneh odpotovala v Peking, kjer se bosta udeležila vojaške parade in vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), je danes sporočila kitajska vlada. Za Kima bo to ena redkih poti v tujino, poročajo tuje tiskovne agencije.
Pogajalci ZDA in Kitajske so v Londonu po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa dosegli dogovor o trgovinskih odnosih. Dogovor naj bi sodeč po Trumpovem zapisu na omrežju Truth Social med drugim vseboval določila o carinskih stopnjah in o redkih zemljah. Morata pa Trump in kitajski predsednik Xi Jinping dogovorjeno še potrditi.
Ena od glavnih zunanjepolitičnih prioritet Trumpove administracije je nedvomno (postopni) razkroj kitajsko-ruskega strateškega partnerstva, kajti ameriški strategi se že vrsto let zavedajo, da je LR Kitajska, ki ima pod ugodnimi pogoji in cenami na voljo strateške adute Ruske federacije (obilne naravne vire, vrhunsko vojaško tehnologijo, dostop do Arktike čez ruska ozemlja itd.), v zelo dobri poziciji, da enkrat v prihodnjih dveh desetletjih s prestola globalnega hegemona izrine ZDA.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar pogosto ne loči med besedama »uskladiti« in »obvestiti«. Tako je bilo tudi v zvezi z vabilom kitajskemu predsedniku Ši Džinpingu za obisk v Sloveniji, ko je vlado o tem obvestila, ne pa se tudi uskladila z vsemi deležniki zunanje politike v Sloveniji.
Razkrivamo, kdo naj bi bili glavni operativci spornega vabila predsednice Nataše Pirc Musar kitajskemu predsedniku Xi Jinpingu na obisk v Slovenijo. Vabilo je razjezilo vlado, saj je predsednica prekoračila svoje pristojnosti.
Predsednica države Nataša Pirc Musar brez vednosti vlade solira in vabi predsednika Kitajske Xi Jinpinga na obisk v Slovenijo.
Kitajski predsednik Xi Jinping je v torek zvečer svojo evropsko turnejo nadaljeval v Srbiji, kjer ga danes čaka srečanje s kolegom Aleksandrom Vučićem. Ta je Xiju dobrodošlico izrekel že na beograjskem letališču, njegov obisk pa označil za veliko čast. Javna televizija RTS je ob tej priložnosti prekinila prenos tekmovanja za pesem Evrovizije.
Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo po srečanju s kitajskim kolegom Xi Jinpingom v San Franciscu dejal, da bodo ZDA in Kitajska obnovile neposredne komunikacije med vojskama obeh držav, sam pa bo imel neposredno komunikacijo s Xijem v času zaostritve odnosov, poročajo dopisniki Bele hiše.
Ameriški predsednik Joe Biden je v torek na dogodku za donatorje demokratske stranke v Kaliforniji dejal, da zaskrbljenost glede Kitajske ni potrebna, ker ima resnične gospodarske težave in si želi ponovno vzpostaviti odnose z ZDA. Biden je pri tem kitajskega predsednika Xi Jinpinga posredno označil za diktatorja.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v nedeljo pred obiskom kitajskega kolega Xi Jinpinga v Moskvi ponovno poudaril pomen rusko-kitajskih odnosov in njihovega skupnega cilja za izgradnjo pravičnejšega večpolarnega svetovnega reda. Podobno je v nedeljo dejal tudi Xi, ki pa je hkrati pozval k podpori vsem prizadevanjem za reševanje ukrajinske krize.
Kitajski predsednik Xi Jinping bo še naprej generalni sekretar kitajske komunistične partije, je danes odločil nov centralni komite. Tako je centralni komite 69-letnemu Xiju pričakovano zaupal nov, že tretji, petletni mandat na funkciji, ki jo opravlja od leta 2012, poročajo tuje agencije.
Nedavni obisk predsednice predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi na Tajvanu ter buren odziv uradnega Pekinga nanj (v mislim imam predvsem množične večdnevne pomorske in letalske manevre vojske LR Kitajske v zračnem in morskem prostoru okoli de facto samostojnega otoka ter izstreljevanje raket) so nov dokaz, da se rivalstvo za prevlado – tako v indopacifiški makroregiji kot tudi na globalni ravni – med zdajšnjo hegemonsko supersilo (ZDA) ter vse močnejšo in drznejšo izzivalko (LR Kitajska) pospešeno in nevarno intenzivira.
Na Kitajskem partijska oblast pod vodstvom Xi Jinpinga zadnje leta krepi nadzor nad državljani. Še zlasti je oblastnike v Pekingu strah tega, da bi nezadovoljni državljani spodkopavali njihovi oblast na internetu. To skušajo preprečiti s strogo cenzuro in omejevanjem dostopa do kočljivih vsebin na strežnikih zunaj Kitajske.
LR Kitajska in Ruska federacija že desetletje in pol kontinuirano in, kot je mogoče razbrati iz številnih posrednih indicev, v veliki meri tudi koordinirano, spodkopavata globalno hegemonijo ZDA in na njej počivajočo liberalno ureditev mednarodne skupnosti.
Izraz »hladna vojna« je v letošnji zimi dobil novo konotacijo, ki ji je pomensko najbližji. Gre za geopolitično strateško vojno, v kateri se Evropa bori za to, da ne bi zmrzovala v stanovanjih brez ogrevanja. Putinov plin je bistvenega pomena.
Xi Jinping, ki vlada Kitajski od leta 2012 naprej, je najbolj mogočen kitajski vladar po Mau Zedongu. V notranji politiki krepi avtoritarizem in nadzor nad državljani, na zunaj pa se kaže kot velik zagovornik svobodne trgovine. Iz Kitajske želi narediti najmočnejšo državo na svetu.