Novinarjem je na svojem letalu Air Force One na poti v Washington še povedal, da bo odločitev glede prodaje orožja Tajvanu sprejel v kratkem, poročajo tuje tiskovne agencije.

"S predsednikom Xijem sva veliko govorila o Tajvanu," je dejal Trump in dodal, da kitajski predsednik odločno zavrača neodvisnost otoka. "Glede Tajvana ima zelo močno mnenje, jaz pa nisem dal nobenih zavez v nobeno smer," je še povedal.

Peking Tajvan v okviru politike ene Kitajske obravnava kot del svojega ozemlja in ne izključuje morebitne uporabe sile za prevzem nadzora nad njim.

Trump je novinarjem na krovu predsedniškega letala povedal tudi, da bo v bližnji prihodnosti sprejel odločitev glede prodaje orožja Tajvanu. Dodal je, da se mora najprej pogovoriti s trenutnim tajvanskim voditeljem, pri čemer ni navedel imena. Trenutni predsednik Tajvana je Lai Ching-te.

Pred obiskom na Kitajskem je Trump dejal, da bo s Xijem govoril o prodaji ameriškega orožja Tajvanu. Pred tem je vztrajal, da se o tem ne bo posvetoval s Pekingom.

Kitajska že dlje časa kritizira vojaško pomoč ZDA temu samoupravnemu otoku in je nedavno dejala, da Tajvan predstavlja "največjo točko tveganja" v njunih odnosih.

ZDA po drugi strani podpirajo prizadevanja Tajvana za modernizacijo oboroženih sil in okrepitev obrambne sposobnosti. Ameriški kongres je prodajo ameriškega orožja Tajvanu v vrednosti 14 milijard ameriških dolarjev (približno 12 milijard evrov) odobril že januarja lani, vlada pa še ne.

Tajvan je ena spornejših točk v odnosih med Kitajsko in ZDA. Xi je Tajvan ob neobičajno neposrednem svarilu Washingtonu označil za najpomembnejše vprašanje v odnosih med državama. Ameriški predsednik je danes na letalu dejal, da ne verjame, da bo med ZDA in Kitajsko izbruhnil spor zaradi Tajvana. "Veste, mislim, da je zadnja stvar, ki jo trenutno potrebujemo, vojna 9500 milj proč," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Pred odhodom v domovino je Trump povedal, da sta državi med njegovim dvodnevnim obiskom v Pekingu sklenili "nekaj fantastičnih trgovinskih sporazumov". Po njegovih besedah je Peking pristal na nakup 200 letal ameriškega podjetja Boeing ter nadaljnje, obsežnejše nakupe ameriške nafte in soje.

O carinah po besedah Trumpa voditelja nista govorila.

Na kitajskem zunanjem ministrstvu so bili medtem v izjavah po odhodu visokega gosta zadržani, njegovih izjav o sporazumih niso ne potrdili ne zanikali. So pa izpostavili "pomembno soglasje", ki naj bi ga dosegla voditelja.