Na Kitajskem partijska oblast pod vodstvom Xi Jinpinga zadnje leta krepi nadzor nad državljani. Še zlasti je oblastnike v Pekingu strah tega, da bi nezadovoljni državljani spodkopavali njihovi oblast na internetu. To skušajo preprečiti s strogo cenzuro in omejevanjem dostopa do kočljivih vsebin na strežnikih zunaj Kitajske.

LR Kitajska in Ruska federacija že desetletje in pol kontinuirano in, kot je mogoče razbrati iz številnih posrednih indicev, v veliki meri tudi koordinirano, spodkopavata globalno hegemonijo ZDA in na njej počivajočo liberalno ureditev mednarodne skupnosti.

Izraz »hladna vojna« je v letošnji zimi dobil novo konotacijo, ki ji je pomensko najbližji. Gre za geopolitično strateško vojno, v kateri se Evropa bori za to, da ne bi zmrzovala v stanovanjih brez ogrevanja. Putinov plin je bistvenega pomena.

Xi Jinping, ki vlada Kitajski od leta 2012 naprej, je najbolj mogočen kitajski vladar po Mau Zedongu. V notranji politiki krepi avtoritarizem in nadzor nad državljani, na zunaj pa se kaže kot velik zagovornik svobodne trgovine. Iz Kitajske želi narediti najmočnejšo državo na svetu.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v govoru ob 100 stoti obletnici komunistične partije posvaril tuje sile, da Kitajska ne bo dopustila vplivanja ali zatiranja. V več kot enournem govoru je še poudaril, da je uspeh Kitajske odvisen od partije, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ameriški predsednik Joe Biden je na washingtonski virtualni podnebni vrh, ki bo 22. in 23. aprila, povabil tudi predsednika Rusije in Kitajske, Vladimirja Putina in Xi Jipinga. ZDA upajo, da bo vrh pospešil prizadevanja za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Biden je sicer Putina nedavno označil za "morilca", za Xija pa je dejal, da nima nit ene "demokratične kosti" v telesu.

Kitajski predsednik Xi Jinping je danes demokratu Josephu Bidnu čestital za zmago na ameriških predsedniških volitvah v začetku novembra, so poročali kitajski državni mediji.

Kitajski nepremičninski tajkun in kritik predsednika države Xi Jinpinga je bila danes zaradi korupcije obsojen na 18 let zapora.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je pripravljen posredovati pri reševanju spora o meji med Kitajsko in Indijo. Trump je lani že ponudil podobno posredovanje pri reševanju spora med Indijo in Pakistanom okrog Kašmirja, vendar je Indija ponudbo zavrnila.

Kitajski predsednik Xi Jinping je danes znova zagotovil, da Peking od izbruha novega koronavirusa deluje pregledno in da je pravočasno delil informacije. Obljubil je dve milijardi dolarjev za boj Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) proti koronavirusu ter da bo Kitajska cepivo, če ga bo odkrila, delila s svetom.

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da trenutno nima želje za pogovor s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Namignil je celo, da bi lahko državi sploh prekinili odnose. Kljub temu je pripomnil, da ima s Xijem zelo dobre odnose.

V japonski Osaki se bo danes začel dvodnevni vrh skupine gospodarsko najpomembnejših držav G20. V ospredju bo predvsem upanje, da bosta ameriški in kitajski predsednik Donald Trump in Xi Jinping dosegla kakšen dogovor glede medsebojne trgovine. V ospredju bo zagotovo tudi iransko vprašanje.

Kitajski predsednik Xi Jinping je ob kritikah pobude o novi kitajski svilni poti obljubil večjo preglednost. Ob današnjem odprtju druge mednarodne konference Pas in pot v Pekingu je Xi zagotovil tudi več sodelovanja, večjo skrb za okolje in boj proti korupciji. Pobuda bo "odprta, zelena in čista," je napovedal po poročanju tujih tiskovnih agencij.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo tvitnil, da so bila dosedanja trgovinska pogajanja s Kitajsko produktivna in bo podaljšal rok za povišanje carin na uvoz iz Kitajske, ki bil doslej 1. marec. Trump je še napovedal, da bosta dogovor dokončno potrdila s kitajskim kolegom Xi Jinpingom na Floridi.

Ameriški predsednik Donald Trump in kitajski predsednik Xi Jinping sta se v soboto ob robu vrha skupine G20 v Buenos Airesu dogovorila, da državi 90 dni ne bosta vzpostavili novih carin ena proti drugi. Zvišanje carin z 10 na 25 odstotkov za 200 milijard kitajskih proizvodov tako ne bo začelo veljati s 1. januarjem, je sporočila Bela hiša.

Voditelji skupine gospodarsko najpomembnejših držav sveta (G20) danes v argentinski prestolnici začenjajo dvodnevno srečanje, na katerem naj bi skušali premostiti vse večje razlike, zlasti na področju mednarodne trgovine. A pred začetkom se zdi, da se nasprotja le še dodatno povečujejo in zapletajo.

Ameriški predsednik Donald Trump je glede na javnomnenjsko raziskavo ameriškega raziskovalnega inštituta Pew, ki so jo opravili v 25 državah, med petimi svetovnimi voditelji najmanj zaupanja vreden. Na četrtem mestu ga je prehitel ruski predsednik Vladimir Putin. Medtem pa največji ugled uživa nemška kanclerka Angela Merkel.

V Pekingu se je danes začel vrh o sodelovanju med Afriko in Kitajsko, ki se ga udeležuje več kot 30 voditeljev afriških držav. Kitajski predsednik Xi Jinping je ob odprtju afriškim državam napovedal 60 milijard dolarjev pomoči, investicij in finančnih spodbud, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Nedavno je po medijih zaokrožila novica, da so na Kitajskem cenzurirali risanega junaka medvedka Puja, saj so mnogi Kitajci kot znak upora z njim primerjali kitajskega predsednika Xi Jinpinga. Morda nenavadna prepoved hudomušne risanke pa predstavlja le vrh ledene gore v cenzuri in nadzoru kitajskega spleta.

V Sloveniji strah pred močnimi osebnostmi pomeni strah pred opozicijo, opozarja nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel.