Trump po pričakovanju na položaj vrhovne sodnice ZDA imenoval 48-letno Amy Coney Barrett

Mati sedmih otrok, od tega dveh posvojenih s Haitija, Amy Coney Barrett bo zasedla položaj liberalne sodne ikone Ruth Bader Ginsburg, ki je umrla pred dobrim tednom zaradi raka, stara 87 let.

Demokrati so zahtevali, da se republikanci držijo pravil, ki so jih postavili leta 2016, in naslednico pokojne sodnice v volilnem letu ne potrdijo.

Leta 2016, ko je predsednik Barack Obama za naslednika pokojnega konservativnega vrhovnega sodnika Antonina Scalie predlagal Merricka Garlanda, so večinski senatni republikanci prišli na dan z idejo, da se v volilnem letu vrhovnih sodnikov ne potrjuje in je treba počakati na izid volitev. Vrhovnega sodnika pa naj imenuje zmagovalec.

Ta ideja ni imela nobene podlage v političnih ali pravnih presedanih oziroma zakonodaji in republikanci so jo po smrti Bader Ginsburgove bliskovito zavrgli.

Trump je po prevzemu oblasti leta 2017 na položaj Scalie imenoval Neila Gorsucha, Amerika pa bo tako dobila še eno sodnico po modelu pokojnega Scalie, za katerega je delala kot sodna pripravnica. Vrhovno sodišče ZDA bo imelo zdaj konservativno večino s 6:3.

Demokrati kot senatna manjšina nimajo možnosti, da bi potrditev Coney Barrettove blokirali, čeprav so prepričani, da je z njenim imenovanjem ogrožena pravica Američank do splava, zdravstvena reforma Obame in med drugim tudi pravice manjšin in homoseksualcev.

Demokratski predsedniški kandidat Joe Biden je v soboto ameriški senat pozval, naj počaka s potrjevanjem kandidatke za vrhovno sodnico do obdobja po volitvah 3. novembra.

"Senat ne bi smel odločati glede tega prostega mesta, dokler Američani ne izberejo naslednjega predsednika in naslednji kongres," je dejal Biden po tem, ko je Trump napovedal nominacijo. "Ustava ZDA je bila zasnovana tako, da volivcem daje eno priložnost, da se sliši njihov glas, kdo naj služi na sodišču. Ta trenutek je zdaj in njihov glas bi bilo treba slišati," je po poročanju BBC dejal Biden.

Trump je Amy Coney Barrett opredelil kot žensko izjemne inteligence in značaja ter spomnil, da je to že njegovo tretje imenovanje na vrhovno sodišče po Gorsuchu in Brettu Kavanaughu.

Sodnica pa je dejala, da ima rada ZDA in ustavo, pohvalila življenje in delo Bader Ginsburgove ter omenila, kako velika prijatelja sta bila Scalia in pokojnica, čeprav sta bila ideološko na povsem nasprotnih bregovih.

Zagotovila je tudi, da je njena sodna filozofija povsem enaka kot Scalijeva, kar pomeni, da sodniki niso zakonodajalci in morajo upoštevati zakone točno tako, kot so napisani.

Kot globoko verna katoličanka je sicer Coney Barrettova osebno proti smrtni kazni, obenem pa z njo pravica Američanov do orožja ne bo ogrožena.

Za Trumpa je bila smrt Bader Ginsburgove predvolilno darilo za spremembo teme v kampanji, kjer po anketah zaostaja za demokratom Josephom Bidnom. Med drugim oziroma predvsem zaradi odnosa do pandemije koronavirusa, ki je v ZDA zahteval več kot 200.000 mrtvih, kar je največ na svetu.

Trump upa, da mu bo imenovanje konservativne sodnice prineslo več glasov desno usmerjenih krščanskih volivcev.

Republikanci na splošno upajo, da bodo leve skupine sprožile ostro kampanjo proti sodnici in se s tem zamerile sredinskim volivcem v ključnih državah, ki bodo odločile letošnje volitve predsednika in tudi večine v senatu.

Pametni liberalni analitiki, kot je Frank Rich, zato demokratom priporočajo, naj potrditev Amy Coney Barrett proceduralno sicer ovirajo, ampak naj se obenem vzdržijo osebnih napadov, požrejo grenko pilulo in se osredotočijo na osvojitev Bele hiše ter senata.