V 23. členu ustave je zapisano, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno in nepristransko sodišče. To se sicer nanaša predvsem na sojenje in sodnike kot funkcionarje ene od vej oblasti, toda za sodstvo je izrednega pomena tudi, kako deluje sodna uprava in kdo so njeni ključni ljudje. Ni pomembna zgolj nepristranskost posameznih sodnikov, pač pa tudi videz, ki ga sodstvo daje v javnosti.
Za vrhovno sodišče kot najvišji organ rednega sodstva v Sloveniji lahko rečemo, da nikakor ne daje videza nepristranskosti. Obratno. V vrhu sodne uprave sta zaposlena kar dva nekdanja politična funkcionarja, oba iz leve politične opcije. Gre za nekdanjega državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu Gregorja Strojina in Tino Brecelj, ki je zasedala isto funkcijo. Strojin je bil na tej politični funkciji (namestnik ministra) v času vlade Marjana Šarca, ko je resor pravosodja »pripadel« socialnim demokratom. Ministrica je bila Andreja Katič, eden od dveh državnih sekretarjev pa Strojin.
V mandatu vlade Mira Cerarja pa je bila na mestu državne sekretarke na ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj, sedanja vodja službe za odnose z javnostmi na vrhovnem sodišču. V času Cerarjeve vlade je politično funkcijo zasedla v kvoti stranke SMC (minister je bil Goran Klemenčič). Tina Brecelj je sicer partnerka od podpredsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića. Njeno sedanje mesto vodje službe za odnose z javnostmi je prej zasedal nihče drug kot omenjeni Strojin.
V mandatu vlade Mira Cerarja pa je bila na mestu državne sekretarke na ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj.
Na vrhovno sodišče smo vprašali, kaj so naloge Strojina na sedanjem delovnem mestu v uradu predsednika Damijana Florjančiča. Odgovor je bil gostobeseden. Namreč, da »njegove delovne naloge vključujejo preučevanje najzahtevnejših zadev sodne uprave in pripravo odločitev ter obrazložitev odločitev na določenem področju. Pripravo najpomembnejših poročil, analiz in informacij, spremljanje in preučevanje tujih praks in strokovne literature s področja poslovanja sodišč, upravljanje najpomembnejših projektov, v katere je vključeno sodišče. Koordiniranje dela - usklajevanje poslovanja organizacijskih enot sodišča v delu, ki se nanaša na sodelovanje v najpomembnejših projektih. Definiranje ciljev razvoja na posameznem področju poslovanja sodišča, usklajevanje poslovnih procesov na področju informatizacije sodišč.
Strojin je po njihovih besedah eden od političnih privilegirancev tranzicijskega novega razreda. Človek, ki naj bi bil nepotrebno breme davkoplačevalcev, za delovanje sodišča nekoristen, neto strošek, za sodnike pa naj bi bil celo škodljiv. Omenili so še, da je pravniški državni izpit opravil šele v drugem poskusu.
Sodelovanje s pristojnim ministrstvom in sodnim svetom pri določitvi metodologije za zagotovitev uporabne vrednosti statistik, evidenc in analiz, ki jih izdelujejo sodišča ter pripravo najzahtevnejših organizacijskih gradiv skladno s predpisi.« Trenutno se, kot pravijo, posveča pripravi dokumenta projekta PRIS- posredovanje pravnih informacij. Je tudi predsedujoči ad hoc odboru za umetno inteligenco (CAHAI) pri Svetu Evrope, ki pripravlja predlog pravnega okvirja za regulacijo vidikov umetne inteligence v luči standardov človekovih pravic, vladavine prava in demokracije.
Naši viri niso mogli verjeti, da so na vrhovnem sodišču zmožni ubesediti toliko praznih floskul, da »bi zaščitili svoje«. Samo prodajanje megle. Pravijo, da je Gregor Strojin utelešenje političnosti in nemeritornosti v sodstvu. Poudarjajo, da je tehnično administrativna podpora sojenju iz leta v leto slabša, računalniška software oprema pa v kameni dobi.
Strojin je po njihovih besedah eden od političnih privilegirancev tranzicijskega novega razreda. Človek, ki naj bi bil nepotrebno breme davkoplačevalcev, za delovanje sodišča nekoristen, neto strošek, za sodnike pa naj bi bil celo škodljiv. Omenili so še, da je pravniški državni izpit opravil šele v drugem poskusu.
