Nova predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević neslavno pogorela na ustavnem sodišču

Slovensko sodniško društvo je na občnem zboru za novo predsednico društva izvolilo višjo sodnico Vesno Bergant Rakočević. Gre za sodnico s civilnega oddelka višjega sodišča v Ljubljani, znana je tudi kot žena voditelja Odmevov na TVS Igorja E. Berganta.

Poznavalci sodniške scene menijo, da izbor Rakočevićeve za položaj predsednice sodniškega društva ni najbolj posrečen. Znani so nekateri njeni izpadi, med drugim, ko je okrajni sodnici Barbari Klajnšek javno čestitala za obsodbo Janeza Janše v zadevi Patria. To sodbo so kasneje soglasno razsuli na ustavnem sodišču.

Javnost pa je manj seznanjena z njenim zdrsom ob sodbi na Evropskem sodišču za človekove pravice, ki je pred nekaj leti obravnavalo primer odvetnika Petra Čeferina. Ta je bil namreč pri enem od slovenskih sodišč kaznovan zaradi žaljenja sodišča, neprimerno naj bi se izražal o sodnih izvedencih. Zoper kazen se je pritožil, a potrdile so jo vse sodne instance, primer je prišel na ESČP. To je odločilo drugače: slovenska sodišča so Čeferinu kršila pravico do svobode izražanja in svobodo obrambe klientov.

Toda ta sodba je očitno razhudila sodnico Rakočevićevo. V reviji Pravna praksa jo je v članku »Umotvori in neosmišljena nakladanja prepričala ESČP« kritizirala. Glede opisane zaščite odvetnikov, za katero se je postavilo ESČP, je zapisala, da so v dunajskem živalskem vrtu dokazali: med opicami vedno zmaga tista, ki je najglasnejša. Posredno je torej odvetnika primerjala z glasno opico ter se posmehovala sodbi ESČP. Naši viri so za Rakočevićevo, ki se ima sicer za veliko intelektualko, dejali, da zna biti večkrat precej primitivna.

Več sodnikov se zgraža nad njenim nekolegialnim ravnanjem v postopku izbire Mateja Čujoviča za mesto vrhovnega sodnika. Čujovič je bil višji sodnik na civilnem oddelku višjega sodišča v Ljubljani (torej sta bila z Rakočevićevo kolega z istega oddelka), sodni svet pa ga je februarja 2019 soglasno predlagal državnemu zboru v izvolitev na mesto vrhovnega sodnika.

Toda za ta položaj se je v istem postopku potegovala tudi Rakočevićeva. Da so dali na sodnem svetu prednost Čujoviču, ni najbolje prenesla, saj se je že videla med vrhovnimi sodniki. Zoper odločitev sodnega sveta je vložila tožbo, češ da je bil postopek izbire nepošten, ker ji ni bilo vročeno mnenje oddelka vrhovnega sodišča o tem, kateri izmed kandidatov je najprimernejši. Na koncu je vložila zoper sodbo vrhovnega sodišča še ustavno pritožbo. Toda ustavni sodniki so njeno ustavno pritožbo februarja lani soglasno zavrnili. Zatrdili so, da je bila transparentnost in poštenost postopka pred sodnim svetom pritožnici zagotovljena z možnostjo vpogleda v spis sodnega sveta.

Tako je bil Čujovič lahko aprila lani po več kot letu dni na predlog sodnega sveta končno v državnem zboru izvoljen za novega vrhovnega sodnika, ambiciozna Rakočevićeva pa je ostala na višjem sodišču. Mimogrede, pri njeni neuspešni ustavni pritožbi sta jo zastopali kar dve odvetniški pisarni.