Mnogo je zmagovalcev letošnjih državnozborskih volitev, a so hkrati tudi poraženci. Relativna zmagovalka je Svoboda Roberta Goloba, ki je za okoli osem tisoč glasov prehitela SDS Janeza Janše, a se bo za sestavo vlade morala še zelo potruditi. SDS je dosegla rekordno število glasov, a ni relativna zmagovalka.

Opozicija je prepričala več kot pol milijona volivcev ter po številu glasov in poslanskih mandatov premagala koalicijo, a še vedno nima absolutne večine v državnem zboru. Tako stranke čaka dolga in naporna pot do sestave nove vladne koalicije.

Premier Robert Golob zagotovo nima razloga za slavje. Gibanje Svoboda je sicer na volitvah zmagalo, vendar je ta zmaga zelo relativna. Po trenutnih podatkih, ki še ne zajemajo glasov volivcev iz tujine, je stranka dobila skoraj 334 tisoč glasov oziroma 28,63 odstotka.

Jure Klobčar

Pred štirimi leti jo je obkrožilo 410.769 volivcev oziroma 34,45 odstotka. Takrat je prejela 41 mandatov, tokrat pa le 29. V primerjavi s prejšnjimi volitvami je izgubila več kot 76 tisoč volivcev oziroma skoraj šest odstotkov.

Izguba je še večja, če k temu prištejemo še volivce pozneje pripojenih LMŠ in SAB, ki jih je bilo skupno 75.518 oziroma dobrih šest odstotkov. Pod črto, na letošnjih volitvah je Svobodo obkrožilo okoli 152 tisoč volivcev manj kot pred štirimi leti Svobodo, LMŠ in SAB skupaj.

Koalicijske izgube

Tudi koalicijski partnerici nista izboljšali rezultata. Socialni demokrati Matjaža Hana so obdržali približno toliko glasov, kot so jih imeli, zaradi drugačne razdelitve mandatov pa so enega izgubili.

Na minulih državnozborskih volitvah so prejeli več kot 78 tisoč glasov oziroma 6,71 odstotka, pred štirimi leti pa 79.709 oziroma 6,69 odstotka. Namesto sedmih so osvojili šest poslanskih sedežev. Levica, ki je na tokratnih volitvah nastopala skupaj z Vesno, pa je dosegla dobrih 65 tisoč glasov oziroma 5,58 odstotka.

Pred štirimi leti je Levico obkrožilo 53.234 volivcev (4,46 odstotka), Vesno pa 16.089 volivcev (1,35 odstotka). Obdržala je pet poslanskih sedežev, na njih ne bo sedel nihče iz Vesne.

Jure Klobčar

Vse tri koalicijske stranke skupaj so prepričale dobrih 477 tisoč volivcev (skoraj 41 odstotkov), pred štirimi leti pa 543.712 (45,6 odstotka); skupaj z LMŠ in SAB kar 619.230 volivcev (okoli 52 odstotkov). Skratka, sedanje koalicijske stranke so izgubile več kot 140 tisoč volivcev.

Leta 2022 so Svoboda, SD in Levica skupaj dobile 53 poslanskih mandatov in so lahko udobno sestavile vlado, po letošnjih volitvah pa s 40 poslanskimi mandati ne morejo več vladati.

Rekord, prekratek za zmago

Zelo dober rezultat so dosegle opozicijske stranke, čeprav za zdaj še nimajo dovolj glasov za oblikovanje nove vlade. SDS Janeza Janše je sicer formalno izgubila volitve, saj ni relativna zmagovalka. Po drugi strani pa je dosegla največje število glasov v svoji zgodovini.

Po preštetih 99,99 odstotka glasovnic je SDS presegla 326 tisoč glasov oziroma 27,95 odstotka. Doslej najvišjo številko je dosegla na volitvah 2008, ko jo je obkrožilo več kot 307.735 volivcev, čeprav jih je takrat prav tako izgubila.

V primerjavi izpred štirih let, ko jih je dobila 279.897 oziroma 23,48 odstotka, jih je prejela več kot 46 tisoč več oziroma 4,5 odstotka več. Leta 2022 je osvojila 27 poslanskih mandatov, tokrat enega več (ker je v državni zbor prišlo več strank). SDS je pred volitvami sicer veljala za stranko z največjo javno podporo, zato so pričakovali relativno zmago, a prava anketa so seveda volitve.

Sašo Bizjak

Upravičeno pa so zelo navdušeni na skupni listi NSI, SLS in Fokus, saj so s skupnimi močmi zbrali dobrih 108 tisoč glasov oziroma 9,29 odstotka. NSI je vseskozi sanjala o desetih odstotkih, zdaj se jim je zelo približala, vsekakor pa je presegla sto tisoč volivcev, a brez SLS ji to ne bi uspelo.

Pred štirimi leti je NSI obkrožilo 81.794 volivcev oziroma 6,86 odstotka. SLS je nastopala v koaliciji Povežimo Slovenijo, ki je zbrala 40.612 glasov oziroma 3,41 odstotka. Koliko od tega so jih prispevali volivci SLS, ni znano. Stranka je leta 2018 prejela dobrih 23 tisoč glasov.

Skupaj s SLS so na listi Povežimo Slovenijo nastopale še stranke Konkretno (nekdanja SMC), Zeleni, Nova ljudska stranka in Nova socialdemokracija. Konkretno se je pridružila Demokratom Anžeta Logarja, Nova ljudska stranka SDS, Zeleni so nastopili na skupni listi s Stranko generacij.

Volilni izidi kažejo, da se je skupna lista dobro prijela tudi v okrajih, kjer SLS uživa večjo podporo kot NSI. Med skupno devetimi poslanci jih je sedem iz vrst NSI, po enega pa sta dobili SLS in Fokus. V prejšnjem mandatu jih je NSI imela osem.

Z Demokrati preko pol milijona volivcev

Samo SDS in trojček NSI-SLS-Fokus sta skupaj prepričala več volivcev kot pred štirimi leti vse štiri desnosredinske liste (SDS, NSI, Povežimo Slovenijo in Naša dežela Aleksandre Pivec). Takrat so omenjene liste osvojile 420 tisoč glasov (dobrih 35 odstotkov), tokrat pa SDS in trojček več kot 434 tisoč (več kot 37 odstotkov).

Če k temu prištejemo še Demokrate Anžeta Logarja, je skupna številka presegla 512 tisoč glasov (skoraj 44 odstotkov). Demokrati so namreč prejeli dobrih 78 tisoč glasov oziroma 6,69 odstotka, s čimer so si priborili šest poslanskih sedežev.

Vse tri dosedanje opozicijske stranke skupaj so tako osvojile 43 poslanskih mandatov, kar je tri več kot (sedanja) vladajoča koalicija.

Robert Balen

Logarjevim Demokratom sicer ni uspelo preseči volilnega uspeha Državljanske liste Gregorja Viranta iz leta 2011, ko jo je obkrožilo več kot 92 tisoč volivcev (8,37 odstotka). Takrat so SDS, NSI, SLS in DL skupaj presegle 510 tisoč volivcev.

Vprašanje je tudi, kdo so volivci Demokratov. Glede na to, da sta SDS in trojček NSI pobrala več glasov kot štiri desnosredinske liste leta 2022, je težko verjeti, da je desnih volivcev več kot pol milijona.

Rezultati po volilnih okrajih kažejo, da podpora Demokratom v mestnih okrajih, kjer običajno slavi politična levica, ni bistveno nižja kot v okrajih, v katerih ima višjo podporo politična desnica. Ena od poslank Demokratov, Tea Košir, je bila denimo izvoljena v Radovljici, kjer desne stranke niso nikoli dobile poslanca.

Kopija Zmaga Jelinčiča

Največji preboj na teh volitvah pa je zagotovo naredila stranka Državljansko gibanje Resnica Zorana Stevanovića, ki se je uvrstila v državni zbor. Z več kot 64 tisoč glasovi (5,52 odstotka) je osvojila pet poslanskih mandatov. Prvič je nastopila na prejšnjih volitvah, ko je prepričala 34.107 volivcev (2,86 odstotka).

Takrat je stavila na anticepilske volivce, nato je začela nagovarjati proruske volivce ter usmerjene proti obstoječemu levemu in desnemu političnemu ustroju. Prav tako zagovarja suverenizem in je izrazito kritična do EU in Nata, s čimer je podobna evropskim skrajno desnim strankam.

Matej Krže

Po gospodarskem programu je bližja desnici kot levici. Težko je kompatibilna v katerikoli koaliciji. Še najbolj podobna je SNS Zmaga Jelinčiča, ki sicer nikoli ni bila v vladah, je pa z vsako dobro sodelovala.

Prerod odnesel tri odstotke

Največje razočaranje je skoraj zagotovo Prerod - Stranka Vladimirja Prebiliča, ki z manj kot 36 tisoč glasovi oziroma 3,06 odstotka ni presegla parlamentarnega praga. Evropski poslanec je nagovarjal predvsem volivce leve sredine, ki so razočarani nad sedanjo koalicijo.

Kot predsedniški kandidat je prejel 92.456 glasov (10,60 odstotka), na evropskih volitvah je Vesna, kjer je nastopil kot nosilec, prejela 71.023 glasov (10,53 odstotka), od tega je sam prejel 52.541 preferenčnih glasov. V okraju Kočevje, kjer je bil dolga leta župan, je na predsedniških volitvah prejel skoraj 65 odstotkov, na evropskih volitvah 45 odstotkov, tokrat pa le 16,92 odstotka.

Ob ustanovitvi stranke mu je sicer dobro kazalo, toda pozneje je na anketah začel izgubljati podporo, kar je najverjetneje vplivalo na odločitev volivcev, da vseeno raje zaupajo eni od (vladnih) strank. Zato je vprašanje, koliko več glasov bi dobila morebitna skupna lista SD in Preroda.

Seštevek obeh sicer kaže na več kot 100 tisoč glasov oziroma 9,7 odstotka, ampak težko je zagotoviti, da bi Prebiličevi volivci res vsi dali glas SD. Če bi Prerod prišel v državni zbor, bi se razmerja med politično desnico in levico izenačila, še vedno pa zaradi Stevanovića ne bi noben blok dobil absolutne večine.

Izgubljenih manj kot desetina glasov

Podobno razočaranje so tudi Mi, socialisti! Miha Kordiša, ki so prepričali zgolj dobrih 5500 volivcev oziroma 0,47 odstotka. Svoje nekdanje stranke Levice tako ni mogel izriniti iz državnega zbora. Vstop v državni zbor prav tako ni uspel Piratom, ki so tokrat prepričali okoli 27.500 volivcev (2,36 odstotka).

To je sicer več kot pred štirimi leti, ko so prejeli 19.480 glasov (1,63 odstotka). Koalicija Alternativa za Slovenijo, katere najbolj prepoznavna kandidatka je bila Violeta Tomić, pa je prejela okoli 4700 glasov (0,41 odstotka). Največje razočaranje pa je vsekakor Karl Erjavec Stranka Zaupanje, ki ga je obkrožilo manj kot 3000 volivcev (0,25 odstotka).

Prav tako v državni zbor nista prišli drugi dve upokojenski stranki. Nekdanji Desus se je preimenoval v Stranko generacij in je na skupni listi z Zelenimi Slovenije dosegel več kot 5000 glasov (0,44 odstotka), kar je manj kot Desus pred štirimi leti – 7840 glasov (0,66 odstotka).

Stranka Glas upokojencev Pavla Ruparja pa dobrih 4000 glasov (0,35 odstotka). V državni zbor se ni uspelo uvrstiti tudi SNS Zmaga Jelinčiča, ki je prepričala več kot 26 tisoč volivcev (2,25 odstotka), kar je več kot pred štirimi leti, ko jo je obkrožilo 17.736 volivcev (1,49 odstotka). Ker so Prerod, Pirati in SNS presegli odstotek glasov, bodo upravičeni do državnih sredstev za delovanje.

Simen Zupančič

Stranke, ki se niso uvrstile v parlament, so prejele skupino 9,62 odstotka glasov. Pred štirimi leti je bilo »izgubljenih« glasov okoli 24 odstotkov. Takrat so bile izgube največje na desnici, saj je izgubila okoli pet odstotkov glasov.

Tokrat pa so v koš romali glasovi na levem političnem polu. Samo Prerod, Pirati, socialisti in Alternativa so skupaj prejeli okoli šest odstotkov glasov.

Mobilizacija desnih volivcev

Volilna udeležba je bila približno enaka kot pred štirimi leti, ko je bila skoraj 71-odstotna. Za zdaj kaže, da je bila približno za dober odstotek nižja. Ob tem je zanimivo, da je bila višja kot na prejšnjih volitvah v volilnih okrajih, v katerih ima višjo podporo desnica, denimo v Škofji Loki 2 (tam je bila tudi najvišja), Novem mestu 2, Velenju 2, Mozirju, Šentjurju, Slovenskih Konjicah, Lenartu, na Ptuju 1 in 3.

Manjši delež volivcev kot pred štirimi leti pa je prišel v volilnih okrajih, v katerih zmaguje leva politična opcija, denimo v Ljubljani, Mariboru, Zasavju in na Obali. V okraju Bežigrad 2 je bila udeležba celo za 7,5 odstotne točke nižja, v Centru je bila nižja za 6,5 odstotne točke, v Sežani pa šest odstotkov.

Morda nam ta podatek odgovori na vprašanje, katera politična stranka je uspešneje mobilizirala svoje volilno telo. Po drugi strani pa je obema največjima političnima strankama vnovič uspela polarizacija, saj so volivci spet taktično glasovali za največji stranki. Zato so nekoliko nižje rezultate, kot so jim kazale ankete, prejeli SD, Levica in Demokrati, saj so se nekateri obljubljeni glasovi stekli k Svobodi oziroma SDS.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.