Zmagovalec letošnjih volitev Gibanje Svoboda je prepričalo več volivcev kot vse vladne stranke skupaj, dobilo pa je tudi največ poslanskih mest v slovenski zgodovini.

Frane Adam, eden (mednarodno) najbolj citiranih slovenskih družboslovcev v intervjuju pravi, da zmagovalec volitev Robert Golob igra na več strun, ki pa niso uglašene: malo suverenizma, malo globalizma, populistični toni se kombinirajo s tehnokratsko usmerjenostjo, skrajno levičarske parole se kosajo z izjavami, da je Gibanje Svoboda sredinska, liberalna stranka.

Pred volitvami so mediji poročali, kako je kmetijski minister Jože Podgoršek januarja »pozabil« plačati račun za bivanje v luksuznem hotelu v Bohinju v višini 800 evrov, nato se je izkazalo, da ga je v dogovoru z njim plačalo podjetje KŽK, s katerim je kmetijsko ministrstvo v sodnem sporu zaradi najetih kmetijskih zemljišč v lasti državi.

Te volitve so bile v mnogih pogledih fenomenalne. Še nikoli ni bila tekma tako ostra in surova, kot da smo na robu državljanske vojne. Ena stran je strašila z obnovo komunizma, druga z dokončno uveljavitvijo fašizma.

Tokratne državnozborske volitve za zasavske kandidate niso bile najbolj srečne. Vsi dosedanji poslanci, Rudi Medved (LMŠ), Ivan Hršak (Desus), Primož Siter (Levica) in Soniboj Knežak (SD) so ostali brez poslanskega mesta.

Manjše število strank v državnem zboru je strankam, ki so (ostale) v parlamentu, omogočilo doseči več mandatov.

V tokratni raziskavi Politični utrip, ki jo je za Radiotelevizijo Slovenija (RTVS) opravila agencija Mediana, so bili vprašani najbolj naklonjeni koaliciji Gibanja Svoboda, SD in Levice. Povečini so jih najbolj prepričali programi strank in dejstvo, da bodo naredili največ za Slovenijo. Večina ocenjuje, da se bo oblikovala levosredinska vlada.

Gibanju Svoboda ni mogoče oporekati velike zmage, saj je kljub temu, da je dosegla šele tretji najvišji odstotek glasov v slovenski parlamentarni zgodovini po letu 1990, dobila rekordno število mandatov, kar pet več kot dosedanja rekorderka SMC.

Državna volilna komisija (DVK) je k delnemu izidu volitev dodala glasove, ki so jih volivci oddali na 21 diplomatsko-konzularnih predstavništvih Slovenije v tujini. Oddanih je bilo 4680 glasovnic, od tega 68 neveljavnih. Izide glasovanja na preostalih devetih veleposlaništvih bo DVK ugotavljala predvidoma v torek.

Predsednik SLS Marjan Podobnik je na družbenem omrežju Twitter izrazil razočaranje nad volilnim rezultatom gibanja Povežimo Slovenijo. Ker mu stranke SLS ni uspelo pripeljati nazaj v slovenski parlament, na prihajajočem kongresu stranke, ki bo jeseni pred predsedniškimi in lokalnimi volitvami, ne bo več kandidiral za predsednika.

Maja Janša, soproga Žana Janše in snaha predsednika vlade in SDS Janeza Janše je na twitterju objavila fotografijo domnevno neveljavne glasovnice brez žiga. Njen tast sicer krivdo za volilni poraz zvrača na Ruse, ki naj bi z vmešavanjem vplivali na razplet parlamentarnih volitev v Sloveniji.

Iz stranke SD so sporočili, da je Matjaž Nemec potrdil, da bo po prenehanju mandata Tanji Fajon v Evropskem parlamentu zasedel mesto poslanca. Nemec je na evropskih volitvah leta 2019 na listi SD dobil največje zaupanje volivk in volivcev za Fajonovo in Milanom Brglezom. Fajonovi mandat evropske poslanke preneha ob potrditvi nove sestave DZ.

»Mi bomo tisti, ki bomo odločali, kakšna bo vlada,« se je ob predstavitvi kandidatov liste Povežimo Slovenija 12. marca repenčil gospodarski minister in prvak Konkretno Zdravko Počivalšek.

Med največjimi strankarskimi poraženci na letošnjih volitvah je tudi SD, katere poslanska skupina se bo skoraj razpolovila.

Gibanje Svoboda z Robertom Golobom na čelu je zmagalo s podobnim rezultatom kot leta 2014 takratna Stranka Mira Cerarja, ker pa je v državnem zboru samo pet strank (kar nas približuje večinskemu sistemu), so njeni rezultati v številu poslank in poslancev še boljši. Tudi takrat je šlo za zmago nove, neomadeževane stranke, ki je bila glavni protipol vladavini Janeza Janše.

Predsednik vlade Janez Janša se je prek Twitterja odzval na novinarske prispevke tujih medijev o rezultatih nedeljskih državnozborskih volitev v Sloveniji. V zaporedju objav je med drugim kopici največjih tujih medijev sporočil, naj "preverijo svoje vire", ko pišejo o političnih usmeritvah predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba.

V državnem zboru po svoji volji ne bodo več sedeli Marko Pogačnik, Nada Brinovšek, Jure Ferjan, Karmen Kozmus Ferjan, Janez Moškrič in finančni minister Andrej Šircelj, saj niso kandidirali.

O nedeljskih državnozborskih volitvah v Sloveniji še naprej poročajo številni tuji mediji, zdaj že tudi z bolj poglobljenimi analizami zmage Roberta Goloba in njegovega Gibanja Svoboda. Ugledni ameriški časnik Washington Post ocenjuje, da je izid slovenskih volitev večja zmaga za liberalno demokracijo kot razplet predsedniških volitev v Franciji.

Predsednik republike Borut Pahor je predsedniku Gibanja Svoboda Robertu Golobu, ki je relativni zmagovalec nedeljskih volitev v DZ, zagotovil polno sodelovanje, zlasti v njegovi želji, da vlado sestavi čim prej. Pogovorila sta se o rokih, po oceni obeh pa bi novo vlado lahko dobili v začetku junija. Golob si operativne vlade želi pred počitnicami.

Jernej Pikalo je zaradi po njegovi oceni slabega volilnega rezultata SD odstopil kot podpredsednik stranke. Za STA je dejal, da želi, da se v stranki odpre razprava, kaj je šlo narobe in kako naprej. Na vprašanje, ali bi morala odstopiti tudi predsednica SD Tanja Fajon, ni želel odgovoriti. Fajonova njegov odstop spoštuje.