Gibanje Povežimo Slovenijo bo na prihajajočih volitvah v DZ doseglo dvomestni rezultat, je v izjavi za STA ob robu volilne konvencije gibanja v Ljubljani napovedal predsednik stranke Konkretno Zdravko Počivalšek. V gibanju bodo po njegovih besedah skušali povezati razklani slovenski strani in Slovenijo popeljati v prihodnost.

Na volitvah v DZ bi največ, 20,7 odstotka glasov prejelo Gibanje Svoboda. Na drugo mesto bi se z 19,5 odstotka glasovi uvrstila SDS, tretja bi bila SD z 8,6 odstotka glasovi, kažejo rezultati zadnje ankete Volitve 2022, ki jo za Večer, Dnevnik, Svet24 in Primorske novice izvaja agencija Ninamedia. V DZ bi se glede na anketo prebilo osem strank.

Javni zavod RTV Slovenija se je v nasprotju z javnim interesom odločil, da ne bo soočil glavna favorita letošnjih volitev, predsednika SDS Janeza Janšo in predsednika Gibanja svoboda Roberta Golob. Prvi bo vabljen na soočenja parlamentarnih strank, drugi pa na soočenja neparlamentarnih strank.

»Ker so v SDS podprli moj amandma za krožišče v Ravnah, bom 24. aprila volil SDS,« v lažnem profilu izjavlja poslanec SD Jani Prednik. Avtor te manipulacije je član SDS Jože Škafar iz Slovenj Gradca, delil pa jo je Štefan Šumah, prav tako član SDS, sicer tudi občinski svetnik na Ravnah na Koroškem in član nadzornega sveta Darsa ter nekdanji direktor komunale.

Kako pretresljivi so posnetki opustošenih ukrajinskih mest in obupanih ljudi! Pretresljive so tudi prošnje V. Zelenskega – za še večjo pomoč Zahoda. Če je verjel, da bo pol sveta tudi fizično branilo Ukrajino, je bil, na žalost, naiven.

Kandidature za aprilske državnozborske volitve je vložilo 20 strank in list, večina v vseh osmih volilnih enotah. Kandidature sicer še niso potrjene, volilne komisije volilnih enot bodo njihovo zakonitost večinoma preverjale v prihodnjih dneh.

V prvem soočenju pred volitvami v DZ na Televiziji Slovenija (TVS) so predstavniki parlamentarnih strank med drugim soočili mnenja o vojni v Ukrajini in posledicah, ki jih ta prinaša za Slovenijo. Stranke so zavzele različna stališča o članstvu v zvezi Nato, strinjale pa so se, da mora Slovenija postati prehransko in energetsko neodvisna.

Predsednik SDS Janez Janša bo še četrtič sestavil vlado, če se bodo leve stranke požrle med sabo. Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob pa, če v parlament ne bo prišlo dovolj satelitov SDS.

Stranki Naša prihodnost Ivana Galeta in Dobra država, ki jo vodi Smiljan Mekicar, bosta na državnozborskih volitvah nastopili s skupno listo. Pridružile se jim bodo še nekatere stranke in gibanja, več podrobnosti pa v strankah še ne razkrivajo.

Pred aprilskimi državnozborskimi volitvami se danes uradno začenja volilna kampanja. Politične stranke in liste bodo imele tako mesec dni časa za prepričevanje volivcev, da na volitvah oddajo glas zanje. Prav tako morajo stranke in liste, ki se bodo potegovale za poslanske sedeže, danes do polnoči vložiti kandidatne liste.

NSi se tudi v letošnjo volilno kampanjo za državnozborske volitve podaja z avtobusom. Na letošnjih volitvah ne bo pomembno le, kdo bo njihov zmagovalec, temveč tudi, kdo bo sestavil prihodnjo vladno koalicijo, je dan pred začetkom uradne volilne kampanje poudaril predsednik stranke Matej Tonin.

SDS je po seji sveta stranke na spletni strani objavila seznam kandidatov za državnozborske volitve. Prvak stranke Janez Janša bo že tradicionalno kandidiral v volilnem okraju s sedežem v Grosuplju, pa tudi v sosednjem okraju v Ivančni Gorici. Med kandidati je tudi večina aktualnih poslancev ter ministri Aleš Hojs, Anže Logar in Zvonko Černač. Da bo Janša kandidiral v dveh okrajih, smo že januarja napovedali v Reporterju.

Da so mediji odločilen faktor za zmago na volitvah, je pred sedmimi leti, ko je prišel iz zapora v zadevi Patria, na »medijskem posvetu« na podstrešju vile SDS na Trstenjakovi razpredal Janez Janša.

"Dober mesec dni pred volitvami se kaže, da bo relativni zmagovalec volitev stranka SDS, ki pod določenimi pogoji lahko tudi sestavi novo vlado," meni Igor Lukšič, politolog in predavatelj na FDV.

Gibanje Svoboda danes po volilnih enotah vlaga kandidatne liste za volitve v DZ. V ljubljanskih enotah 3 in 4 so jih vložili ob prisotnosti predsednika stranke Roberta Goloba, ki bo v teh enotah tudi kandidiral. Kandidatne liste so vložili s podporo več kot 2000 podpisov. Golob pravi, da je s kandidati zadovoljen in napoveduje zmago na volitvah.

Poslanec Desusa Branko Simonovič se bo udeležil tudi letošnjih volitev v državni zbor, in sicer bo na listi Naše dežele Aleksandre Pivec nastopil v Kočevju. S to stranko se je o kandidaturi pogovarjal tudi Ivan Hršak, ki pa se je na koncu odločil za upokojitev.

"Glede na to, da je problematiko kovida v medijih in javnem mnenju precej zasenčila vojna v Ukrajini, bo ta imela tudi odločilen poudarek v predvolilni kampanji," meni Anton Tomažič, ustanovni član NSi.

Med strankami, ki bi glede na javnomnenjske ankete lahko dobile veliko glasov ali se celo uvrstile v državni zbor, velja omeniti Resnico Zorana Stevanovića. Gre za proticepilsko stranko, ki bo najbrž pobirala glasove obema političnima blokoma, toda njena suverenistična usmerjenost kaže, da gre za desno stranko.

Kandidat skupine Unitarieta - Insieme (Enotnost - Skupaj) za poslanski sedež italijanske narodne skupnosti je dolgoletni predsednik Unije Italijanov Maurizio Tremul. Ta je poudaril potrebo po dialogu, enotnosti in transparentnosti znotraj narodne skupnosti. Kandidirati namerava sicer tudi trenutni poslanec Felice Žiža.

Glavni izzivalec predsednika vlade Janeza Janše na letošnjih volitvah bo prvi mož Gibanja Svoboda Robert Golob, s katerim se Janša vsaj za zdaj ne želi javno soočiti. Preigrali smo različne scenarije, ki lahko odločijo volitve.