Tudi drugi dan predčasnega glasovanja na volitvah v DZ je zaznamovala visoka volilna udeležba, saj je na volišča prišlo 48.455 volivcev oziroma 2,86 odstotka volilnih upravičencev. V dveh dneh predčasnega glasovanja je glas oddalo skoraj pet odstotkov volivcev, na zadnjih volitvah leta 2018 pa jih je na volišča prišlo nekaj manj kot dva odstotka.

Državna volilna komisija je januarja obravnavala tudi predlog člana Draga Zadergala (SDS), zaposlenega v kabinetu predsednika vlade, ki ga je zmotilo vzdrževanja reda na volišču in območju volišča na predčasnem glasovanju na Gospodarskem razstavišču. Šlo je kajpada za lansko referendumsko glasovanje o zakonu o vodah. Takrat se je v Ljubljani (za vseh 14 volilnih okrajev) predčasno prvič glasovalo na eni lokaciji, udeležba je bila množična, kar je že nakazovalo padec zakona.

Predsednik stranke LMŠ Marjan Šarec je ob zaključnem dogodku stranke pred državnozborskimi volitvami dejal, da je glas za LMŠ glas za vztrajnost, demokracijo, načelnost in javno zdravstvo ter javno šolstvo. Prepričan je, da bo naslednja vlada levosredinska in da bodo odpravili vso zakonodajo, ki ne spoštuje demokratične in ustavne ureditve. Obenem se je včeraj predsednica Inštituta 8. marec Nika Kovač odločila podpreti stranko LMŠ.

Državna volilna komisija (DVK) je danes med drugim obravnavala poročilo o pošiljanju volilnega gradiva za glasovanje po pošti iz tujine. Člani DVK so se strinjali, da se pri Pošti Slovenije preveri, v katere države so pošiljali glasovnice v soboto in torek, ko je bilo v tujino skupaj poslanih več kot 32.000 glasovnic, so sporočili iz DVK.

Pošta Slovenije je do danes v tujino na pošte krajev, kjer prebivajo volilni upravičenci v tujini, dostavila šele dobro polovico glasovnic. Volilni upravičenci so se zaradi zamud začeli pritoževati, a Pošta Slovenija krivdo zavrača in se brani, da so jim bile zadnje pošiljke za volilne upravičence s stalnim prebivališčem v tujih državah predane prepozno.

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, ki je zaradi okužbe z novim koronavirusom v izolaciji, se je v ponedeljek prijavil za glasovanje po pošti, so za STA potrdili v stranki.

Skupina državljanov s prvopodpisanim Vilijem Kovačičem je vložila ustavno pritožbo na izvedbo in izid nedeljskih državnozborskih volitev. Menijo namreč, da je zakon, s katerim je DZ lani spremenil meje nekaterih volilnih okrajev, še vedno neustaven, zato predlagajo, naj ustavno sodišče zadrži izvedbo volitev.

Prvi dan predčasnega glasovanja je glas oddalo 35.754 volivk in volivcev – pred štirimi leti jih je na isti dan glasovalo le 11.713.

Predsednik SDS in premier Janez Janša je na konvenciji stranke pred volitvami v DZ poudaril, da v stranki ne delajo čudežev, naredijo pa, kar je treba, in to v realnem času. Kot je še dejal, so sami šibki, a če bodo v dneh do volitev nagovorili ljudi, bodo dovolj močni. Zato se bodo za glasove borili vse do zaprtja volišč.

V Gibanju Svoboda rešitve za zdravstveni sistem med drugim vidijo v boljši organizaciji in nadzoru zdravstvenih zavodov, je na okrogli mizi poudaril kandidat stranke na volitvah v DZ in kirurg Danijel Bešič Loredan. Sogovorniki so med rešitvami našteli tudi rešitve plačnih nesorazmerij in izboljšanje težkih delovnih pogojev.

Anja Bah Žibert velja za Janši najzvestejšo poslanko SDS – noben drug izvoljeni predstavnik ljudstva se namreč šefu ni udinjal z varovanjem otrok. Za nagrado je že od leta 2014 poslanka, kandidira pa v volilnem okraju Novo mesto I., kjer je izvolitev kandidata SDS praktično zagotovljena.

Dr. Robert Ličen je pred dnevi na twiterju zapisal tole misel:«Ubogi so politiki, ki nimajo toliko samospoštovanja, da bi opozorili volivce na to, v čem so sami boljši od drugih, ampak gradijo podobo na tem, kako so drugi slabši od njih.«

Volitve v državni zbor so se že začele. Ni nujno, da na volišče odidemo šele v nedeljo, ampak lahko svoj glas oddamo že danes, jutri in v četrtek od 7. do 19. ure. Toda to ni mogoče storiti na domačem volišču, ampak na posebnih voliščih za predčasno glasovanje.

Na podlagi dosedanjih volilnih rezultatov in javnomnenjskih anket smo naredili analizo, kdo od kandidatov ima največ možnosti za izvolitev za poslanca.

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je zelo verjeten predsednik naslednje vlade, če bo skupaj s strankami KUL na volitvah prepričljivo zmagal. Prepričan je, da je izkušnja z vrnitvijo Janeza Janše na oblasti streznila vse opozicijske stranke, da skupne vlade ne bodo rušile.

Dokler se Jani Möderndorfer drži, se za vstop v parlament bati ni, hudomušno odgovarja nekdanji premier in predsednik LMŠ Marjan Šarec v napovedi, da se jim na nedeljskih volitvah obeta slab rezultat. Pravi, da v LMŠ niso ne bogati ne veliki, imajo pa dušo in srce: "Dokazali smo se tako z delom v vladi kot tudi zadnji dve leti v opoziciji. Ne zaslužimo si druge priložnost, zaslužimo si pravo priložnost!"

Kaj bo odločilo najpomembnejše volitve leta 2022? Poznavalci pravijo, da se kar polovica slovenskih volilnih upravičencev še odloča, kateri stranki oziroma listi bi namenili svoj glas. Odločilo bo, kdo v jasno postavljenih taborih bo mobiliziral več »svojih« volivcev.

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je bil danes na samotestiranju pozitiven na novi koronavirus in je v samoizolaciji. Obveznosti v volilni kampanji bo do preklica opravljal na daljavo, če bo to mogoče, oziroma ga bodo na dogodkih nadomeščali drugi vidnejši člani Gibanja Svoboda, so sporočili iz stranke.

Po enem od nizov soočenj se je pojavil nenavaden očitek: voditeljica SD Tanja Fajon je tudi tokrat raje napadala vlado, namesto da bi razložila vsebinske koncepte svoje stranke SD.

Danes se slovenska strankarska arena deli na dva bloka: levoliberalni blok in desni ali točneje desnopopulistični blok. Na volitvah bo politični spopad potekal vzdolž te cepitvene linije, ki je hierarhično najvišja in bo determinirala tudi vse druge. To pomeni, da bodo volivci najprej presodili, na strani katerega bloka so, šele potem pa, katera stranka jim je najbližja.