Skupina državljanov s prvopodpisanim Vilijem Kovačičem je vložila ustavno pritožbo na izvedbo in izid nedeljskih državnozborskih volitev. Menijo namreč, da je zakon, s katerim je DZ lani spremenil meje nekaterih volilnih okrajev, še vedno neustaven, zato predlagajo, naj ustavno sodišče zadrži izvedbo volitev.

Prvi dan predčasnega glasovanja je glas oddalo 35.754 volivk in volivcev – pred štirimi leti jih je na isti dan glasovalo le 11.713.

Predsednik SDS in premier Janez Janša je na konvenciji stranke pred volitvami v DZ poudaril, da v stranki ne delajo čudežev, naredijo pa, kar je treba, in to v realnem času. Kot je še dejal, so sami šibki, a če bodo v dneh do volitev nagovorili ljudi, bodo dovolj močni. Zato se bodo za glasove borili vse do zaprtja volišč.

V Gibanju Svoboda rešitve za zdravstveni sistem med drugim vidijo v boljši organizaciji in nadzoru zdravstvenih zavodov, je na okrogli mizi poudaril kandidat stranke na volitvah v DZ in kirurg Danijel Bešič Loredan. Sogovorniki so med rešitvami našteli tudi rešitve plačnih nesorazmerij in izboljšanje težkih delovnih pogojev.

Anja Bah Žibert velja za Janši najzvestejšo poslanko SDS – noben drug izvoljeni predstavnik ljudstva se namreč šefu ni udinjal z varovanjem otrok. Za nagrado je že od leta 2014 poslanka, kandidira pa v volilnem okraju Novo mesto I., kjer je izvolitev kandidata SDS praktično zagotovljena.

Dr. Robert Ličen je pred dnevi na twiterju zapisal tole misel:«Ubogi so politiki, ki nimajo toliko samospoštovanja, da bi opozorili volivce na to, v čem so sami boljši od drugih, ampak gradijo podobo na tem, kako so drugi slabši od njih.«

Volitve v državni zbor so se že začele. Ni nujno, da na volišče odidemo šele v nedeljo, ampak lahko svoj glas oddamo že danes, jutri in v četrtek od 7. do 19. ure. Toda to ni mogoče storiti na domačem volišču, ampak na posebnih voliščih za predčasno glasovanje.

Na podlagi dosedanjih volilnih rezultatov in javnomnenjskih anket smo naredili analizo, kdo od kandidatov ima največ možnosti za izvolitev za poslanca.

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je zelo verjeten predsednik naslednje vlade, če bo skupaj s strankami KUL na volitvah prepričljivo zmagal. Prepričan je, da je izkušnja z vrnitvijo Janeza Janše na oblasti streznila vse opozicijske stranke, da skupne vlade ne bodo rušile.

Dokler se Jani Möderndorfer drži, se za vstop v parlament bati ni, hudomušno odgovarja nekdanji premier in predsednik LMŠ Marjan Šarec v napovedi, da se jim na nedeljskih volitvah obeta slab rezultat. Pravi, da v LMŠ niso ne bogati ne veliki, imajo pa dušo in srce: "Dokazali smo se tako z delom v vladi kot tudi zadnji dve leti v opoziciji. Ne zaslužimo si druge priložnost, zaslužimo si pravo priložnost!"

Kaj bo odločilo najpomembnejše volitve leta 2022? Poznavalci pravijo, da se kar polovica slovenskih volilnih upravičencev še odloča, kateri stranki oziroma listi bi namenili svoj glas. Odločilo bo, kdo v jasno postavljenih taborih bo mobiliziral več »svojih« volivcev.

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je bil danes na samotestiranju pozitiven na novi koronavirus in je v samoizolaciji. Obveznosti v volilni kampanji bo do preklica opravljal na daljavo, če bo to mogoče, oziroma ga bodo na dogodkih nadomeščali drugi vidnejši člani Gibanja Svoboda, so sporočili iz stranke.

Po enem od nizov soočenj se je pojavil nenavaden očitek: voditeljica SD Tanja Fajon je tudi tokrat raje napadala vlado, namesto da bi razložila vsebinske koncepte svoje stranke SD.

Danes se slovenska strankarska arena deli na dva bloka: levoliberalni blok in desni ali točneje desnopopulistični blok. Na volitvah bo politični spopad potekal vzdolž te cepitvene linije, ki je hierarhično najvišja in bo determinirala tudi vse druge. To pomeni, da bodo volivci najprej presodili, na strani katerega bloka so, šele potem pa, katera stranka jim je najbližja.

"Zaustavimo razkroj demokratične ureditve Slovenije ter njeno vračanje v zgodovinsko preživelo partijsko avtokracijo," poziva skupina intelektualcev, povezanih v Zavezništvo za demokratično in pravično Slovenijo.

Na Trgu republike je civilna iniciativa Glas ljudstva organizirala predvolilno soočenje, ki so se ga udeležili predstavniki strank koalicije KUL, Gibanja Svoboda, DeSUS, Vesne, Piratov ter Naše prihodnosti in Dobre države. Odgovarjali so na tri sklope vprašanj, ki so jih zbrali v iniciativi. Na trgu se je zbralo tudi večje število gledalcev.

Po javnomnenjski raziskavi agencije Ninamedia za časnika Dnevnik in Večer bi na volitvah v DZ parlamentarni prag prestopile Gibanje Svoboda, SDS, Levica, SD, NSi, LMŠ in gibanje Povežimo Slovenijo. Tik pod pragom vstopa v DZ pa bi ostala SAB. Do prihodnjega petka bo agencija za omenjena časnika raziskave javnega mnenja pripravljala vsakodnevno.

Reprezentativni sindikati zdravstva in socialnega so kritični do ravnanja politikov pred volitvami, saj, kot so zapisali v javnem pismu Vladi RS, ministrstvu za zdravje, ministrstvu za javno upravo in ministrstvu za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti, namesto reševanja težav zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu nastopajo v predvolilnih srečanjih in obljubljajo tisto, česar niso zmogli storiti v 30 letih.

Pred leti so v zasavskih volilnih okrajih politično konkurenco z veliko razliko premagovali kandidati LDS. Med sedanjimi poslanci bodo v Zasavju, torej v Zagorju ob Savi, v Litiji in v zdaj skupnem volilnem okraju Trbovlje/Hrastnik, kandidirali Boris Doblekar (SDS), Primož Siter (Levica) in Soniboj Knežak (SD), ne pa Ivan Hršak, ki se od politike poslavlja.

Predvolilno glasilo, ki ga je v nabiralnike gospodinjstev poslala SDS, je razburilo nekatere župane. V njem so zbrali izjave županov, ki so jih podali ob obiskih vlade. Župani zatrjujejo, da o tem niso bili obveščeni in da z objavo niso soglašali. SDS pa odgovarja, da so bile izjave županov izrečene na javnih dogodkih, ki jih lahko citira vsak.