Pred dnevi je finančni minister Klemen Boštjančič izpostavil porast proračuna državnega sveta pod Lotričem. Ko slednji na omrežju X objavlja »Volitve so mimo, rezati je treba«, pa generalna sekretarka DS zavrača pozive ministrstva za finance po uvedbi ukrepov za znižanje odhodkov, češ da so državnemu svetu v zadnjih letih že tako zmanjšali proračun.

Boštjančič sesul Lotriča: Govori o varčevanju, a noče zmanjšati stroškov

Slednje nikakor ne drži, kar kažejo uradni proračunski dokumenti. Po Boštjančiču, ki je opozoril, da se je proračun državnega sveta od leta 2022 pa do realizacije 2026 povečal za 63 odstotkov (državi proračun se je v istem obdobju povečal za 29 odstotkov), se je zdaj na omrežju X ob Lotričevo sprenevedanje obregnil še poslovnež Matej Rigelnik, ki je sicer vse prej kot oboževalec odhajajoče vlade.

Sin tranzicijskega tajkuna Hermana Rigelnika skuša registrirati vulgarni slogan

»Kašča je prazna. Dobro ste delali. Državni svet je gazela med javnimi organi. 54% rast stroškov v 4 letih,« je zapisal in zraven objavil podatke iz uradnih proračunskih dokumentov. Proračun DS je narasel s 2.478.036 evrov v letu 2022 na 3.818.539 evrov lani, za letos pa je državni svet načrtoval porabo 4.146.411 evrov.

»Čestitke za to ’gospodarno’ vodenje. Še dve takšni petletki, pa boste namesto milijonov obračunavali milijarde. SZDL bi bil ponosen na vas!« je pripisal Rigelnik, ki si je s to objavo očitno prislužil blokado na X s strani Lotriča.

Rigelnika je tak odziv predsednika DS očitno razkuril in nadaljeval je z udrihanjem po Lotriču: »On ma kes. Prisel bi tja in reku: jebite se, ne vzamem place. In pol zahteval od drugih da zategnejo pas, ampak ne, seveda je boljs met soferja in bit pomemben. Parazitek.«

»V kateri demokraciji na svetu se še zgodi to, da te  predsednik drugega doma parlamenta po zastavljenem vprašanju zakaj se je proračun organa, ki ga vodi v njegovem mandatu povečal za 55%, enostavno blokira?« je še razložil svoje napade na Lotriča.

Slednjemu je s povezovanjem z NSI in SLS letos uspelo celo priti v državni zbor, za kar ima sicer več zaslug kot Lotrič prvak SDS Janez Janša. Ta je požegnal skupni nastop treh strank v pričakovanju, da bo tako čim manj glasov za desnico šlo v nič.

Že prej je Lotrič plodno sodeloval z Janšo – državni svet se je v Lotričevem mandatu izkazal za podaljšek desne opozicije s pridnim vlaganjem vetov na zakone, ki jih je izglasovala vladajoča koalicija.

Zanimivo se je v zadnjih letih spremenil odnos Janše do državnega sveta, slepega čreva slovenske politike. Če ga je Janša še leta 2012 hotel kar ukiniti, deloma zato, da bi v okviru varčevalnih ukrepov skrčili državno upravo, deloma pa zato, ker je DS z veti v tistem obdobju zaviral ukrepe njegove druge vlade, se je njegov odnos do tega telesa spremenil v zadnjih dveh mandatih, ko je v njem vodilno vlogo prevzela desnica.

Državni svet je »pomožna četa« Janeza Janše

V prejšnjem mandatu (od decembra 2017 do decembra 2022) je DZ pod tedanjim predsednikom Alojzom Kovšco v glavnem podpiral delo tretje Janševe vlade in v dobrih dveh letih izglasoval le šest vetov na njene zakone – za primerjavo, v letu in pol vlade Marjana Šarca je bilo izglasovanih deset vetov.

Pod vlado Roberta Goloba pa je postal državni svet že kar odkrito orodje metanja polen pod noge levi koaliciji – samo lani je denimo izglasoval 15 odložilnih vetov. 22. julija lani so državni svetniki zavrnili kar štiri zakone (o gostinstvu, o zaščiti živali, pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, uporabi konoplje v medicinske in znanstvene namene). Praktično vse zavrnjene zakone je nato državni zbor ponovno potrdil.