Brglez na prvem soočenju: Sankcije proti Rusiji imajo povratno zanko, ki tepe tudi nas

Predsedniški kandidati so uvodoma enotno obsodili sovražni govor in grožnje, zaradi katerih je danes, kot je pojasnil, od kandidature odstopil kandidat Gregor Bezenšek. Tudi sami so bili deležni groženj in žalitev, ki so jih večinoma prijavili, organe pregona pa so pozvali, da preiščejo grožnje zoper Bezenška, zavzeli so se za strpno kampanjo.

Kandidati so na soočenju predstavili tudi svoja stališča o predsedniški funkciji, med drugim so se dotaknili tudi nekdanjih predsednikov države. Po večini so se strinjali, da je vsak od njih za sabo pustil določeno pozitivno politično zapuščino in odigral pomembno vlogo v posameznem obdobju samostojne Slovenije.

Različno pa vidijo delovanje aktualnega predsednika Boruta Pahorja. Kandidati mu priznavajo prizadevanja za doseganja sprave in poskuse povezovanja in da je funkcijo predsednika poskušal približati ljudem. Janez Cigler Kralj ob tem Pahorju v dobro šteje, da se je trudil biti predsednik vseh državljanov, Anže Logar pa velik doprinos njegovih dveh mandatov vidi v trudu za izboljšanje odnosov s sosednjimi državami. Pahorjevo delovanje v mednarodnem okolju kot pozitivno ocenjuje tudi Vladimir Prebilič, a meni, da bi se moral v ključnih trenutkih za državo pogosteje oglašati. Da je v času epidemije covida-19 in najhujše krize za državo ter ključnih "zdrsih za demokracijo" ostal tiho, ko bi se moral oglasiti, Pahorju očitajo tudi Nataša Pirc Musar, Milan Brglez, Miha Kordiš in Sabina Senčar.

Večina kandidatov si prizadeva za krepitev pristojnosti predsednika republike; Cigler Kralj za imenovanje sodnikov ter vlade in ministrov. Za imenovanje sodnikov se zavzema tudi Pirc Musarjeva, ki je tudi za pravico do vložitve ocene ustavnosti. S tem se strinja tudi Brglez, ki meni, da se je vedno možno postaviti v prid ustave. Prebilič meni, da bi se predsednik moral oglašati tudi ob klimatskih spremembah in problematiki mladih. Kordiš pa ocenjuje, da ima predsednik že zdaj dovolj formalnih pristojnosti, samo uporabljati jih mora. Senčarjeva svojega menja ni želela podati.

Glede podpre jesenskim referendumom, ki se obetajo o zakonu o vladi, o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) in dolgotrajni oskrbi, kandidati stojijo na različnih bregovih. Pirc Musarjeva, Brglez, Kordiš in Prebilič so do pobud o zakonodajnih referendumih kritični, zakonom, kot jih je sprejel DZ, pa so izrazili podporo. Senčarjeva poudarja, da vse tri zakone nujno potrebujemo, a predvsem pri zakonu o RTVS izpostavlja, da ima vsaka oblast željo po nadzoru nad javnimi mediji. Cigler Kralj podpira referenduma o zakonu o RTVS in dolgotrajni oskrbi, Logar pa bo glede omenjenih dveh zakonih prisluhnil razpravi in se udeležil glasovanja, glede zakona o vladi pa izpostavlja, da bi moral odgovornost za njeno sestavo nositi vsakokratni predsednik vlade.

Velik del soočenja je bil namenjen stališčem kandidatov do zunanje politike in vlogi predsednika pri tem. Kandidati so na vprašanje, kako bi ravnali v primeru odpoklica veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja, odgovorili, da bi se vlada, preden je sprejela sklep o odpoklicu, morala posvetovati s predsednikom republike. Logar bi predlagal diplomatski nadzor in potem sprejel odločitev ter sankcijo, ki bi jo ta določil. Brglez meni, da je zakon o zunanjih zadevah "biblija", ki jo je pri takih odločitvah treba spoštovati. Prebilič je opozoril na previdnost, saj je diplomacija obraz republike navzven. Cigler Kralj meni, da je pomembno, da sta vlada in predsednik enotna. Senčarjeva odpoklica ne bi podpisala, predsednik po njenem mnenju ne bi smel biti izključen iz tako pomembnih odločitev. Kordiš meni, da je Kajzer višjo lojalnost izkazal do SDS kot do domovine. Podobno je dejala Pirc Musarjeva, ki meni, da mora veleposlanik služiti državi in ne političnim strankam.

Kandidati so soglasno obsodili rusko agresijo na Ukrajino, a imajo o rešitvi konflikta in vlogi Slovenije pri tem različna mnenja. Kordiš meni, da pošiljanje orožja v Ukrajino vojno podaljšuje, z njim se strinja Senčarjeva, ki pravi, da je orožje "iz medicinskega stališča namenjeno ubijanju". Cigler Kralj bi spodbujal vlaganja v modernizacijo slovenske vojske. Brglez opozarja, da je nemogoče sprejeti rezultate referendumov o odcepitvi regij, s čimer se strinja Pirc Musarjeva, ki opozarja, da se referendumov ne sme izvajati med vojno. Meni tudi, da mora Slovenija slediti EU, ki je edino kot celota močna tudi v mednarodnih pogajanjih. Logar meni, da je EU dobro pokazala, da je pri tem vprašanju povezana in da bo pomagala Ukrajini.

Prebilič je dejal, da bi morali z Rusijo vzpostaviti dialog ter da je bila zamujena priložnost neizvajanje sporazuma iz Minska, hkrati opozarja, da Evropa nima jedrskega orožja in da ga tudi ZDA ne bodo posodile, s čimer se strinja Brglez. Opozarja, da imajo sankcije "povratno zanko, ki tepe tudi nas". Senčarjeva sankcij ne bi podprla, če bi to za Slovenca pomenilo, "da bo lačen in ga bo zeblo".