Tretje mesto je osvojil neodvisni kandidat Tassilo Wallentin z 8,4-odstotno podporo, četrtega pa z 8,2 odstotka najmlajši kandidat in prvak Stranke piva Dominik Wlazny. Nekdanji član svobodnjakov Gerald Grosz je osvojil šest odstotkov, Michael Brunner 2,2 Heinrich Staudinger pa 1,6 odstotka glasov.
Volilna komisija mora k temu prišteti še več kot 800.000 glasovnic, ki so prispele po pošti, a po poročanju ORF to naj ne bi več pomembno spreminjalo rezultatov volitev.
Javnomnenjske raziskave so napovedovale zmago Van der Bellnu za nov šestletni mandat, vprašanje pa je bilo, ali mu bo veliki met uspel že v prvem krogu ali pa bo končnega zmagovalca prinesel drugi krog volitev čez mesec dni.
Volilna udeležba je bila po navedbah avstrijske tiskovne agencije APA 66,1-odstotna. Na prejšnjih volitvah leta 2016 se je volitev udeležilo 68,5 odstotka upravičencev. Takrat je Van der Bellen dobil 53,8 odstotka glasov.
Za položaj predsednika se je sicer potegovalo rekordnih sedem kandidatov. Z izjemo Rosenkranza so vsi nastopili kot nestrankarski ali s podporo manjših strank. To velja tudi za Van der Bellna, sicer nekdanjega vodjo avstrijskih Zelenih, ki pa se je strankarski izkaznici odpovedal leta 2016, ko se je preselil v Hofburg.
Pravico oddati glas na predsedniških volitvah je imelo nekaj manj kot 6,4 milijona avstrijskih državljanov, starejših od 16 let. Vse več se jih v zadnjih letih odloča za glasovanje po pošti, kar pomeni, da so morali glasovnice oddati do sobote zjutraj, šteli pa jih bodo šele v ponedeljek. Za glasovnice po pošti je tokrat zaprosilo okoli 15 odstotkov volilnih upravičencev.
Van der Bellen velja za zagovornika združene Evrope, ki je v svoji kampanji stavil na ljubezen do domovine in v zadnjih mesecih zaostril stališča do Rusije. Kot predsednik se je dvakrat osebno srečal s Putinom in dolgo ni bil kritičen do njega, letos pa je svoje stališče povsem spremenil in priznal, da je šele zdaj temeljito preučil Putinove govore in članke ter prepoznal njegovo resnično naravo in imperialistične težnje.
V kampanji je poudarjal, da mora biti Avstrija del stabilnega okolja, ki bo predstavljala dom številnim ljudem, vključno Ukrajincem, ki so se pred vojno zatekli vanjo. "Razumnost in stabilnost v teh viharnih časih," je poleg tega obljubljal na predvolilnih plakatih ter izpostavljal pomen ohranjanja miru, prevzemanja odgovornosti in izpolnjevanja dolžnosti.
Ko bo Van der Bellen predvidoma 26. januarja prihodnje leto uradno prisegel za drugi mandat, bo že dober teden dni star 79 let in tako za leto dni starejši od doslej najstarejšega avstrijskega predsednika Theodorja Körnerja.