Za položaj predsednika se poteguje rekordnih sedem kandidatov. Z izjemo kandidata svobodnjakov (FPÖ) Walterja Rosenkranza vsi nastopajo kot nestrankarski ali s podporo manjših strank. To velja tudi za Van der Bellna, sicer nekdanjega vodjo avstrijskih Zelenih, ki pa se je strankarski izkaznici odpovedal leta 2016, ko se je preselil v Hofburg.
Javnomnenjske ankete Van der Bellnu napovedujejo več kot 50 odstotkov glasov, medtem ko preostali kandidati ostajajo daleč zadaj.
Predvolilna kampanja je bila precej mirna in nevsebinska ter je ostala v senci aktualnih mednarodnih kriz. Večina kandidatov jo je zaključila s shodi v petek in soboto. Van der Bellna so v petek na Dunaj prišli podpret številni vidni politiki, tako iz vrst Zelenih kot tudi socialdemokratov (SPÖ), ljudske stranke (ÖVP) in stranke NEOS. Ob tem je privržence pozval, naj pridejo na volišča in mu omogočijo zmago že v prvem krogu. Kot je dejal, pri tem ne gre za njega osebno, pač pa za Avstrijo.
Pravico oddati svoj glas na predsedniških volitvah ima slabih 6,4 milijona avstrijskih državljanov, starejših od 16 let. Vse več se jih v zadnjih letih odloča za glasovanje po pošti, kar pomeni, da so morali glasovnice oddati do sobote zjutraj, šteli pa jih bodo šele v ponedeljek. Za glasovnice po pošti je tokrat zaprosilo okoli 15 odstotkov volilnih upravičencev.
Prve projekcije bodo na voljo kmalu po zaprtju zadnjih volišč ob 17. uri, a morda ne bodo dale jasnega odgovora, ali bo moral prvemu slediti še drugi krog volitev. Za odločilno bi se namreč utegnilo na koncu izkazati prav glasovanje po pošti. Prve delne izide bo državna volilna komisija objavila okoli 19.30 zvečer.