Ničkolikokrat sem povedala, da sem nesposobna za politiko. Jaz bi »podrla« pravila plačnega sistema in takoj dala npr. negovalkam v domovih za ostarele »direktorsko« plačo, zlasti tistim, ki delajo z nepokretnimi stanovalci in seveda z dementnimi.

Kdor tega ni od blizu videl, doživel, ne ve, kaj pomeni skrbeti za te ljudi. Umivanje, agresivnost, pomoč pri hranjenju, kakanje, pleničke, ko negovalke čistijo za dementnim revežem, ki npr. celo sobo premaže s svojimi iztrebki.

Za deficitarne poklice bi morali nad pravili dvigniti plačo, dokler se trg dela ne uravnovesi. Pri zdravnikih je najbrž drugače, saj imajo več alternativ s svojim poklicem – delajo lahko v javnem zdravstvu ali pri zasebnikih. Za negovalke pa ni razlike … povsod so premalo plačane. In najbrž težko vzamejo kakšen kredit za stanovanje.

Tudi jaz sem marsikaj zamudila, ker sem se prekmalu rodila. Bila bi lahko npr. svetovalka in upravljavka spletnih vsebin in bi mimogrede lahko vzela kakšnih 250 tisoč evrov kredita.

Tina Gaber Golob ima res srečo, da lahko opravlja tako pomembno delo, ki je tudi izjemno plačano, da ji banka odobri tako visoko posojilo (ki ga bo seveda tudi odplačevala). Upam, da premier Robert Golob ne zgleda slabo prav zaradi tega. Bolehen se mi zdi in utrujen. Ni preprosto biti predsednik vlade in še volivce prepričevati, da naj ga spet volijo.

Uničujejo ga najbrž tudi pogovori med člani Svobode, ki jih je nekdo objavil, prej pa jim prisluškoval. Prav prostaško so govorili in opravljali. Menda naj bi to nekdo potvoril z umetno inteligenco.

Kar se seveda da ugotoviti. Bivša generalna sekretarka Svobode Vesna Vuković zna robato govoriti, a da bi tako »kvantala« – je pa najbrž res kriva umetna inteligenca (UI)!?

Kdo pa se tako pogovarja, kot je bilo slišati v teh prisluhih? UI ji je verjetno tudi podtaknila, ko je nekako priznala, kako je imela, nezakonito, vpogled v zaupne dokumente. Da bi vse te prisluhe potvoril nekdo z umetno inteligenco, pa večina strokovnjakov meni, da skorajda ni verjetno. Poteka seveda forenzična preiskava.

Glede posnetka Švarc Pipan pa premier Golob trdi, da ni imel lobističnih povezav z njo ali da bi kakorkoli vplival na poslovanje družbe Gen-I. Švarc Pipan naj bi namreč v prisluhih oz. na videoposnetku trdila, da bodo v Gen-I naredili to, kar jim reče Golob.

Do volitev je v bistvu le še nekaj dni in Golob dela vsaj trojno – vladne zadeve so sicer v ozadju, a nekaj jih je še. Strankarske so kar zoprne, reševati je treba resne in podtaknjene škandale in v predvolilnem boju kdaj tudi z avtobusom Svobode ali ob njem potovati po Sloveniji in se smehljati volivcem. Še draga Tina lahko kaj zakuha in revež je že čisto na tleh.

In vsak dan bo huje. Ne le za Goloba, za večino kandidatov. Ta zadnji teden pred volilno nedeljo bo vražji. Kandidatom se bo vrtelo pred očmi, kaj vse bi morali narediti, kaj vse še morajo, da prepričajo volivce. Ali sem naredil dovolj – kaj, če vseeno izgubim?

Po eni strani še veš, da bo vse dobro, vse sem naredil, in po drugi, ki se vsiljuje, kaj pa, če mi ne uspe? Misli se vrtijo v krogih, brez pravega odgovora. In vsi bodo videli, vedeli, samozavest se zmanjšuje, v možganih se odvija konflikt, vojna … Ta strah lahko vpliva na samozavest in povzroči notranji nemir, notranji konflikt.

Nespečnost, teža, pritisk v prsih, srce razbija, roke se tresejo, to bodo notranje bitke, vojne, srce bo v hlačah namesto na svojem mestu.

Živci bodo plesali, vsak dan bodo bolj »scefrani«. Strah, upanje, dvom, notranji pritiski. Možgani poskušajo predvideti vse možne scenarije, kar povzroča vedno večjo izčrpanost in marsikdo bo naredil kakšno neumnost, ki je ob premisleku zagotovo ne bi.

Razen trdno odločenih je marsikdo od volivcev tudi v dvomih. In ob spremljanju predvolilnih soočenj se kaj lahko zgodi, da vas kdo hitro navduši, za katerega niste niti pomislili, da bi ga volili, ali ste komaj zaznali, da kandidira.

Precej nevaren je Miha Kordiš – ta bi še Trumpa o čem prepričal, tako lepo govori! Tistega Zorana Stevanovića se spomnim, ko je v času kovida »vpil« proti cepljenju in ne vem še čemu in sem bila čisto nasršena, ker sem se sama cepila proti vsemu, kar so kdaj predlagali – če me že pobere, naj me pa od cepljenja.

Čeprav sem ob vseh cepljenjih tudi kovid dobila vsaj trikrat. In Stevanović od Resnice je na enem soočenju skoraj edini dokaj analitično razložil določene stvari. Tudi Janez Janša zna biti strokoven. Robert Golob zna povedati, kaj je naredil, in je na soočenjih resen, zamišljen, veliko tiho, kar ni nič narobe.

Luka Mesec »beseduje«, kot da je predsednik vlade, in je tudi nevaren, da vas preveč navduši. Karl Erjavec je med večino eden bolj izkušenih politikov, kar ni za odmet, a ne kandidira v vseh okrajih in o tem, kdo je z njim, bolj malo vemo. Nekam »presušen« je Zmago Jelinčič, tisti odstotek, ki ga potrebuje, da kot stranka obstane, bo najbrž dobil.

Glede na to, da spremljam predvolilne boje že vse od leta 1990, lahko zatrdim, da je letos nekoliko drugače (zadnji nas še čakajo). Soočenj je veliko, so vsebinsko s strani medijev bolje pripravljena, tako da morajo tudi kandidati biti vsebinsko bolj izčrpni.

Teme so raznolike, bolj sistematično ponujene in o tem, kaj mislijo in načrtujejo kandidati, letos izvemo več, kot smo ob preteklih volitvah. Glavna bitka med kandidati v soočenjih tokrat vseeno (še) ni toliko žaljiva, kot je znala biti v preteklosti, se pa bolj ali manj umazane igre dogajajo zunaj soočenj: pospešen napad na NSI, prisluhi z umetno inteligenco ali brez nje … Da ne bodo scefrani živci »udarili na plan« predvsem v zadnjem tednu?

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.