Volilna kampanja se bliža koncu. Predvolilne ankete kažejo na vedno večjo mobilizacijo levega volilnega telesa, in da premierja Roberta Goloba ne bi smeli povsem odpisati. Njegov izzivalec Janez Janša že poziva k bojkotu predčasnega glasovanja, saj naj bi bila volišča postavljena nezakonito.

Je to napoved, da bo v primeru poraza spodbijal legitimnost volitev? Povsem mogoče pa je, da bodo politična razmerja v državnem zboru zelo tesna in da bomo po volitvah dobili mešano koalicijo strank z obeh političnih polov.

Zadnje ankete kažejo, da bo volilna tekma zelo izenačena, saj se razlika med največjo vladno in največjo opozicijsko stranko manjša.

Potrjuje se tudi naša ugotovitev, da ima levi politični blok med neopredeljenimi volivci več zaloge kot politična desnica. Ne le, da sta SDS Janeza Janše in Svoboda Roberta Goloba že izenačeni, tudi vse tri vladne stranke se po seštevku približujejo trem opozicijskim listam.

Po anketah naj bi skoraj zagotovo parlamentarni prag prestopile še SD, skupna lista Levice in Vesne, koalicija NSi-SLS-Fokus in Demokrati Anžeta Logarja.

NSI

Absolutno večino enemu ali drugemu polu pa lahko prepreči morebitna uvrstitev Resnice Zorana Stevanovića, ki vsaj za zdaj ni kompatibilna ne z levim ne z desnim blokom.

Blizu praga so tudi Pirati, ki bi volilno tehtnico prevesili v levo, medtem ko se Prerod Vladimirja Prebiliča od njega vse bolj oddaljuje. Ne glede na to ni več izključeno, da bi sedanje vladne stranke lahko dobile večino tudi brez četrtega igralca.

Janša ni več prepričan o svoji zmagi

Vse je odvisno od tega, kako se bodo volivci odločili v zadnjih dneh volilne kampanje, zlasti tisti, ki se bodo odločili na podlagi predvolilnih soočenj, ki se zaključujejo ta teden.

Če je nekaj zadnjih mesecev kazalo, da Janezu Janši zmaga ne more uiti, je zdaj videti, da se trendi obračajo in da se lahko zmaga obeta Robertu Golobu in njegovi Svobodi. Tako kaže tudi ena od zadnjih objavljenih anket. Morda se je prvak SDS že sprijaznil s tem, da verjetno ne bo zmagal.

Prejšnjo sredo je namreč pozval volivce k bojkotu predčasnih volitev, saj meni, da so volišča za predčasno glasovanje, ki so zunaj območja posameznih volilnih okrajev, nezakonita.

Takšnih volišč naj bi bilo 24, med njimi tudi 13 v ljubljanskih Stožicah, nad katerimi bodo do zaključka volitev bdeli redarji mestne občine, ki jo vodi župan Zoran Janković. »Zato se ne udeležite predčasnega glasovanja, še posebej ne na teh voliščih, ki so eklatantno nezakonita,« poziva Janša, potem ko je državna volilna komisija zavrnila ugovor SDS glede določitve posebnih volišč za predčasno glasovanje.

Sašo Radej

Oporekali so združevanju več volilnih okrajev na enem posebnem volišču ter določitvi posebnega volišča zunaj posameznega okraja, kar naj bi bilo v nasprotju z zakonodajo.

Zastavlja se vprašanje, zakaj Janša poziva k bojkotu predčasnega glasovanja, saj se s tem vnaprej odreka glasovom volivcev, ki morda v nedeljo ne bodo doma in zato želijo volilno pravico opraviti že prej.

V vladajoči Svobodi so izrazili bojazen, da želi Janša v primeru neuspeha SDS izpodbijati legitimnost volitev, kar ni povsem izključeno. Prvak SDS se tudi v intervjuju za Reporter zelo dobro zaveda možnosti, da sam s svojimi zavezniki ne bo slavil zmage: »Ne vemo, kakšen bo rezultat.

To so zdaj vse špekulacije na podlagi anket, ki v tem času bolj ustvarjajo javno mnenje, kot ga merijo. Še posebej zdaj, ko kaže, da bo na vrhu tekma med nami in Svobodo bolj izenačena, kot se je prej zdelo. Jaz mislim, da to ni izmišljeno, to je dejansko tako, ker se glasovi koncentrirajo. Veliko skepse pa je tudi glede tega, katera od majhnih strank presega parlamentarni prag. Tukaj jih je pet v okviru statistične napake.«

Vprašanje je tudi, kako se bodo razdelili glasovi za stranke znotraj posameznega političnega bloka. Janša se od vsega začetka boji, da se mu lahko ponovi položaj iz leta 2011, ko je Državljanska lista Gregorja Viranta pobrala tudi velik delež glasov volilnega telesa SDS, zaradi česar jo je na koncu prehitela Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića.

bobo

Tokrat lahko SDS volilno zmago preprečijo Demokrati Anžeta Logarja. Lahko pa se zgodi tudi obratno in si bodo desni volivci, ki so želeli obkrožiti Logarja, tik pred volitvami premislili in glasovali za preverjeno in preizkušeno Janševo SDS. Nekatere ankete namreč kažejo, da je Logarjevim Demokratom začela usihati podpora.

Če se je na začetku kampanje Logar širokoustil, da bo dobil več kot 20 poslancev in nato sam sestavljal vlado, bo na koncu lahko zelo vesel, če se bo sploh uvrstil v državni zbor.

»Prehod za pešce« med levim in desnim polom

Logarjevi Demokrati veljajo za enega od možnih »kingmakerjev« po volitvah, torej jeziček na tehtnici, ki bi omogočil izvolitev naslednjega mandatarja. Podobno, kot bi Vladimir Prebilič s svojim Prerodom parlamentarno tehtnico prevesil v levo (resda pravi, da bi ob tem postavil pogoj, da vlade ne sestavlja več Golob, ampak eno so predvolilne napovedi, drugo pa povolilna realnost), bi Logar z Demokrati povečal možnost za sestavo desnosredinske koalicije.

Težko je namreč pričakovati, da bi v primeru, da bi SDS, lista NSI-SLS-Fokus in Demokrati dobili več kot 45 glasov, Logar onemogočil sestavo četrte Janševe vlade. A Janša te možnosti ne izključuje: »Če bo Logar jeziček na tehtnici, potem glede na to, kar je napovedal, ne bo desne vlade.

Bo Golobova vlada še enkrat.« Logar je sicer napovedal, da bo podprl vlado, v kateri bo največja leva in največja desna stranka. Da bi SDS in Svoboda skupaj sestavili vlado, ni pričakovati. Težko je pričakovati tudi, da bi katera stranka z levega pola vstopila v desnosredinsko vlado, še zlasti če bi jo vodil Janša. Večja je možnost, da bi v naslednjo levosredinsko vlado vstopil Logar, še posebej če v njej ne bi bilo Levice in če bi poleg njegovih Demokratov v vlado vstopila tudi koalicija NSI-SLS-Fokus.

Daniel Novakovič STA

Pravzaprav Logarja ne zavračajo ne v Svobodi ne v SD, niso pa mu naklonjeni v Levici, ki tokrat nastopa na volitvah skupaj z Vesno. Golob je večkrat javno povedal, da bi vlado sestavil »z vsemi razen s SDS«, prvak SD Matjaž Han prav tako dopušča širitev levosredinske koalicije z Demokrati Anžeta Logarja in NSI Jerneja Vrtovca.

Tako Logar kot Vrtovec sta večkrat izjavila, da za mandatarja ne bi podprla Goloba, a težko je verjeti, da bi se ta kar tako umaknil, še posebej če bi na volitvah Svoboda premagala SDS. Demokrati so sicer zelo naklonjeni mešani vladi.

Na vprašanje portala N1, ali bi Demokrati raje šli v desnosredinsko ali mešano vlado, je Tadej Ostrc, Logarjev adut za zdravstvenega ministra, odgovoril: »Mi smo prehod za pešce.« Z drugimi besedami, Demokrati so prehod med desnosredinskim in levosredinskim blokom.

Ne nazadnje je bil Ostrc v Golobovi vladi državni sekretar ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, Demokratom pa so se pridružili veljaki, ne le iz SDS, ampak tudi tisti, ki so bili prej aktivni v Svobodi, LMŠ, SMC, SD in celo iz Levice. Logarjevim Demokratom se je pripojila stranka Konkretno (naslednica SMC), ki je bila mostograditeljica med zadnjo Janševo vlado.

Po drugi strani pa Jernej Vrtovec v intervjuju za Reporter zavrača možnost, da bi vstopil v vlado s sedanjimi vladnimi strankami. Toda 23. marca bo dan po volitvah, ko se bodo karte na novo premešale, in takrat, ko se bodo sklepale koalicije, bodo nastopile nove razmere.

Janša bi sicer najraje videl, da bi SDS in lista NSI-SLS-Fokus skupaj prejeli več kot 45 glasov, a ta možnost je vse prej kot realna. Zato brez Logarjevih Demokratov ne bo mogel sestaviti svoje vlade, če jo bo sploh sestavljal. Po drugi strani bodo Logarjeve delnice zrastle tudi na levi sredini, če nobena politična stran ne bi dobila večine v državnem zboru, ker bi se vanj uvrstil tudi Stevanović s svojo Resnico.

Primož Lavre

Težko je verjeti, da bi z njim sestavljali naslednjo levosredinsko vlado, četudi ga je Golob povabil na kosilo s strankami levega pola, saj so mu precej nenaklonjeni v Levici, SD in celo v Svobodi.

Prav tako je težko verjeti, da bi se oblikovala manjšinska (levosredinska) vlada s Stevanovićevo podporo, medtem ko bi bil sam v opoziciji. Podobno zgodbo smo videli leta 2018 z Levico, končala pa se je z odstopom Marjana Šarca s položaja premierja in oblikovanjem tretje Janševe vlade.

V tem primeru bi Golob v vlado najverjetneje prej povabil Logarjeve Demokrate in NSI, Logar bi bržkone pritiskal na Vrtovca, naj se mu pridruži, Svoboda in SD pa bi se morali odpovedati Levici.

Vpliv anket na volitve

Seveda je vse odvisno od števila poslancev, ki jih bodo dobile posamezne stranke oziroma liste. Na volitvah bodo namreč pomembna tudi razmerja med strankami, ki bodo prišle v državni zbor. Tako je bolj kot to, katera od največjih dveh bo dosegla prvo mesto, pomembno, kateremu prvaku iz največjih dveh strank bo uspelo sestaviti koalicijo.

Na volitvah pred štirimi leti je Svoboda zmagala s tako ogromno razliko, da ni bilo nobenega dvoma o tem, kakšna bo nova vlada. Skupaj s SD in Levico je lahko sestavila močno koalicijo, ki je na začetku štela 53 poslancev (ob tem so lahko pričakovali še podporo obeh poslancev narodnih manjšin).

Primož Lavre

Tokrat ankete kažejo na precej tesnejši volilni izid in izenačeno razmerje med političnima poloma v državnem zboru. Toda tudi pred štirimi leti nobena anketa ni napovedala tako močne zmage Gibanja Svoboda pred SDS. Vse ankete so napovedale tesno zmago Svobode, a šele na koncu (Ninamedia z večjo razliko kot Mediana).

Izjema je bil Parsifal, dvorna agencija SDS, ki je napovedala veliko zmago SDS. Tudi zdaj jo napoveduje, očitno ji niti Janša ne verjame, čeprav ji med vsemi agencijami še najbolj zaupa.

Zanimivo je tudi, da so Levici namerili več odstotkov, kot jih je potem dosegla na volitvah. Tokrat ji anketa Mediane napoveduje celo tretje mesto. Po drugi strani pa je prav Mediana pred štirimi leti napačno napovedala, da bo v parlament prišla Stranka Alenke Bratušek (SAB), ki je na volitvah zdrsnila daleč pod parlamentarni prag. LMŠ so ankete dva tedna pred volitvami uvrstile v parlament, zadnji teden pred volitvami pa ne več.

Morda je to vplivalo na odločitev volivcev, da je na volitvah LMŠ »padla za Svobodo«, kot se je po porazu izrazil njen prvak Marjan Šarec. Ninamedia je koaliciji Povežimo Slovenijo napovedala vstop v parlament, a ga potem kljub temu ni dosegla.

Zato je treba tudi letošnje ankete jemati s precej rezerve, saj javnega mnenja zgolj ne merijo, ampak ga tudi (če ne predvsem) oblikujejo. Stranke, ki so po anketah na robu parlamenta, imajo precej manjše možnosti, da bi dobile dovolj glasov volivcev. Sploh Prerod Vladimirja Prebiliča, ki so ga ankete že povsem odpisale.

Facebook

Na volitvah pred štirimi leti se je v državni zbor uvrstilo zgolj pet strank: Svoboda, SDS, NSI, SD in Levica. Zelo blizu vstopa sta bili tudi LMŠ in Povežimo Slovenijo. Letos naj bi v državni zbor prišlo šest ali sedem strank: poleg že omenjenih še Demokrati Anžeta Logarja in morda tudi Resnica Zorana Stevanovića.

Slednji se je pred štirimi leti na anketah precej bolj približal parlamentu kot pozneje na volitvah, zato ni nujno, da mu bo letos uspelo. Skupna lista Levica in Vesna zelo visoko kotira zaradi nastopov Luka Mesca na predvolilnih soočenjih. Toda po drugi strani jim največ volivcev jemlje odpadniški poslanec Miha Kordiš s svojo stranko Mi, socialisti!, ki jo je ustanovil skupaj z razočaranci nad Levico.

Ker je Svoboda favoritinja za zmago, sta največji tekmici na levi SD in skupna lista Levica-Vesna. Podobno so na desni sredini največji tekmeci Demokrati in skupna lista NSI-SLS-Fokus.

Zanimivo bo videti, ali bo Logarju uspelo ponoviti rezultat Virantove Državljanske liste iz leta 2011, ko je ta dosegla dobrih osem odstotkov glasov, ali pa ga bo prehitela skupna lista NSI-SLS-Fokus.

Na volitvah bo tudi jasno, kako se bo obrestovala skupna lista NSI in SLS, ki tokrat ne tekmujeta med seboj, ampak sorodno volilno bazo nagovarjata skupaj. Vse tri stranke (NSI, SLS in Fokus) naj bi po volitvah oblikovale skupno poslansko skupino, čeprav so nekateri v SLS sanjali o samostojni poslanski skupini, če bi bili izvoljeni vsaj trije njihovi poslanci.

Za zdaj stranke še ne razmišljajo o združitvi, a do konca mandata se tudi to lahko zgodi. Seveda pa je odprto vprašanje, kakšne posledice bi za omenjene stranke prineslo njihovo morebitno sodelovanje v vladi, ki ne bi bila desna oziroma bi jo vodil Golob. Volivci namreč sodelovanje manjših strank čez meje političnih polov pogosto kaznujejo, največje, ki vodijo takšno vlado, pa nagradijo.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter