Luka Goršek predstavlja mlajšo generacijo politikov SD. Na volitvah nastopa v volilnem okraju z veliko možnostjo izvolitve. Že kot predsednik Mladega foruma je bil kritičen do premierja Roberta Goloba, ker po njegovem premalo upošteva mnenje koalicijskih partnerjev in stroke, prav tako premalo spoštuje institucije.

Boji se, da bodo zaradi tega koalicijske stranke težje prepričale svoje volivce, da se udeležijo volitev. Po volitvah si želi močno levosredinsko vlado, ne izključuje pa tudi koalicijskega sodelovanja z Demokrati in NSI.

V nobenem primeru pa ne bi podprl četrte vlade Janeza Janše, za katerega meni, da bi moral oditi v pokoj. Pogovarjali smo se tudi o tem, zakaj se je sploh podal v politiko, zakaj se počuti privilegiranega in kateri hobi ga povezuje s premierjem Golobom.

Veljate za mladega perspektivnega veljaka SD. Nekateri vas vidijo kot možnega naslednika Matjaža Hana. Ali boste v državnem zboru prevzeli vlogo Janija Prednika, ki je nazadnje vodil poslansko skupino, če boste izvoljeni za poslanca?

Svoje vloge ne vidim v tem, da bi nasledil kogarkoli, ne Janija ne kogarkoli drugega. Vse odkar sem vstopil v politiko, imam svojo vizijo delovanja in ta ni vzporedna z delovanjem kogarkoli, ki je bil prej ali je zdaj v politiki.

Vsekakor se bom držal svojih načel in vrednot, ki sem jih gojil zadnjih deset let, ko sem vstopil v stranko. Prav tako tudi vsebine, ki jo vseskozi zagovarjam. To je po eni strani žalostno, ker to pomeni, da se nobena dosedanja vladajoča politika te vsebine ni lotevala dovolj uspešno.

Pred štirimi leti ste kandidirali v Celju, zdaj nastopate v Ljubljani. Ste ocenili, da imate v prestolnici večje možnosti za izvolitev kot v domačem kraju?

Ljubljano sem izbral zato, ker sem se odločil, da bom tukaj deloval verjetno do konca življenja. Seveda mi je še vedno Celje ljubo, ampak navadil sem se na Ljubljano. Tukaj sem spoznal nekatere prijatelje in prijateljice ter mi je nekako pisana na kožo, da ostanem.

Priborili ste si volilni okraj Šiška 2, v katerem je bila nazadnje izvoljena zunanja ministrica in prejšnja predsednica stranke Tanja Fajon. Ste kot podpredsednik stranke vplivnejši od nje ali se njej ne da sedeti v državnem zboru?

Dejansko smo gledali, da ima vsakdo približno enako možnost izvolitve. Center je bil v preteklosti zelo konkurenčen Šiški, včasih je zmanjkalo le nekaj glasov, da bi naš poslanec v državni zbor prišel iz Centra.

Tanja se ni umaknila ali stopila korak nazaj, da je dala mesto meni, sem ji pa hvaležen, ker mi je s tem dala možnost izvolitve.

Katerega od tekmecev v vašem okraju se najbolj bojite?

Nikogar, saj če bo izvoljen kdorkoli drug, bodo ljudje povedali, koga si želijo v državnem zboru. Privoščim vsakomur med nami, da je izvoljen, bi pa rad videl, da je z leve strani.

Navsezadnje sta bila na zadnjih volitvah iz tega okraja izvoljena dva poslanca.

Poznam oba najbolj izpostavljena tekmeca in vem, da smo v tej bitki enakopravni.

Vaš oče Janko Goršek je bil generalni direktor policije v času vlade Boruta Pahorja, ko je bila notranja ministrica Katarina Kresal. Vas je takrat začela zanimati politika?

Politika me je začela zanimati že prej. Res pa je, da sem očetu, ko je takrat prišel domov in povedal, da je dobil ponudbo za to funkcijo, prvi rekel, naj je ne sprejme.

Zakaj?
Takrat sem bil star 16 let in mi je bilo jasno, kako funkcionira slovenska politika in da se bo na neki točki zgodil pogrom nad njim.

Primož Lavre

Takšne funkcije so vedno na tnalu in ljudje iz njih ne pridejo kot zmagovalci, kar je na neki način simptom slovenske politike, da v bistvu ne spoštujemo dovolj samih institucij, ki jih ljudje vodijo. Zelo ironično pa je, da je bil potem, ko sem jaz šel v politiko, moj oče prvi, ki mi je rekel, ali mi je tega treba. Tako da sva drug drugemu dajala nasvete, naj tega ne počneva.

Kdaj pa ste se odločili za vstop v politiko?

Mislim, da je bilo to leta 2014, ko je SD zelo nizko kotirala na javnomnenjskih anketah. Takrat je SMC po podpori eksplodiral in sestavil vlado, SD pa je na volitvah dobila okoli šest odstotkov.

Položaj je bil zelo slab, bila je recesija, finančno stanje države je bilo na psu, jaz sem bil prekarec. Odločil sem se, da grem v aktivno politiko, da bi kaj spremenil, kar je veliko bolje, kot če bi ležal doma na kavču.

Oče je bil zaradi tega precej nejevoljen, trajalo je kar nekaj časa, preden sva sploh govorila o tej ideji. Potem pa se je s tem sprijaznil in mi rekel: Če si že šel v to, naj ti bo edino vodilo vsaj to, da greš zvečer mirno spat, da nisi nikogar oškodoval ali pa naredil nečesa, kar je preko tvojih načel. Ni mi žal odločitve.

Bili ste predsednik Mladega foruma, na zadnjem kongresu ste bili izvoljeni za podpredsednika stranke. Ste imeli kakšnega favorita med štirimi kandidati za predsednika?

Takrat nismo gledali na to, kdo je bil naš favorit, ampak kdo lahko stranko pripelje do nekega rezultata, da lahko najbolje implementiramo ideje socialne demokracije. Mladi forum je podprl Milana Brgleza, nato sem šel do Matjaža Hana in mu iskreno to povedal.

Izkazala se je veličina Matjaža Hana, ko zaradi tega ni bil jezen. Ni rekel, da smo ga izdali, ampak me je pohvalil, ker sem bil edini, ki mu je prišel to povedat. Sicer pa so bili znotraj Mladega foruma tudi posamezniki, ki so ga podprli. Zaradi tega je Matjaž dober politik in se lahko od njega učimo.

Lahko bi bil zamerljiv, revanšističen, ampak je to mirno sprejel in razumel. Sam že dve leti nisem aktiven v Mladem forumu, zelo dobro sodelujemo z Matjažem. Zaradi tega se mi zdi, da je bilo v redu, kot se je izteklo.

Matjaž Han je SD prevzel v času afere Litijska, ko je odstopilo celotno vodstvo. Nekateri so stranko že odpisali, a vendarle je obdržala enega evropskega poslanca, na koncu mandata pa se je okrepila še njena poslanska skupina. Kakšen rezultat pričakujete na volitvah?

Pričakujem, da bomo izboljšali rezultat. Seveda ne bomo zmagali na volitvah, vsaka stranka gre na zmago, ampak treba je biti realen, zato je naš cilj nad deset poslancev, da lahko sestavimo močno levosredinsko vlado. Želim, da bi bila v naslednji vladi močnejša socialdemokratska nota.

Politiko si predstavljam kot tek na dolge proge. Naše izhodišče mora biti izboljšanje rezultata in nato pogovor o tem, kako naprej. Nekatere teme bi morali dati v ospredje in se z njimi ukvarjati že danes, da ne bomo imeli težav v prihodnosti.

Takšna tema je denimo prehranska varnost, saj se lahko v naslednjem desetletju zgodi kaotično stanje glede tega. V tem primeru bodo največje žrtve najrevnejši, medtem ko si bodo bogatejši lahko privoščili zdravo hrano oziroma osnovno hrano, osnovne surovine, ki bodo žal vedno dražje.

Revnejši se bodo prisiljeni prehranjevati s hitro hrano, čemur smo že priča v marsikateri državi in na marsikateri celini. S tem problemom se bomo morali aktivneje ukvarjati.

V sedanji vladni koaliciji imate v SD večkrat občutek, da ste preveč v podrejenem položaju in da vas premier Robert Golob premalo upošteva. Verjamete, da bo po volitvah drugače?

Nimamo druge izbire. Niti on niti mi nimamo druge izbire, kot da bomo drugače funkcionirali, sicer vlada ne bo produktivna. V tem smislu mora biti naslednja levosredinska vlada drugačna, da se bomo več poslušali, več upoštevali, predvsem ne glede na število poslancev.

Premier je včasih izhajal iz tega, da je dobil 40 mandatov, ampak to mu še ne daje pravice, da ne posluša svojih koalicijskih partnerjev. S tem so nam tudi ljudje izkazali visoka pričakovanja, ki smo jih morale vse tri stranke upravičiti.

Ne pozabimo, da je prišlo na volitvah 2022 do taktičnega glasovanja, zato bomo morali biti previdni, da bomo še naprej lahko nagovarjali levo sredino, da jih bomo lahko aktivirali tudi leta 2030.

Nekateri levi kritiki so očitali Robertu Golobu, da postaja podoben Janezu Janši. So njihovi očitki utemeljeni?

Hmmm.

Tudi vi ste bili kot predsednik Mladega foruma zelo kritični do premierja Goloba.

Na nekaterih segmentih sta si izredno podobna. Gre pač za dva moška, ki si predstavljata politiko precej avtoritativno. Predvsem sta si podobna v dojemanju institucij in posameznikov, ki jih vodijo. Če samo spomnim na primer agencije za energetiko, ko se je začelo napovedovati, da bodo zamenjali vodstvo.

Na tak način si ne predstavljam vodenja države. Verjamem, da imata oba željo, da o vsem odloča en človek z vrha, ampak mi se vendarle imamo za bolj razvito državo, želimo se primerjati s skandinavskimi državami, kjer se tako ne odloča.

Primož Lavre

Razumem, da je težko, če od vsepovsod uvažamo demokracijo, kar je v Sloveniji lahko zelo dvorezen meč. Obstaja nevarnost, da se bomo koalicijski partnerji, kot je že rekel Drnovšek, na koncu pobili med sabo.

Ampak kjer je namen dober in kjer je kritika argumentirana in vsebinska, takrat bi bilo dobro, da bi drug drugemu bolje prisluhnili. Tudi moje kritike Robertu Golobu so bile res dobronamerne.

Ko petkrat poveš eno in isto v nekem krogu ljudi ter jim to skušaš dopovedati, pa te ignorirajo, potem imaš še edino možnost, da javno izpostavljaš in potem upaš, da te bo nekdo uslišal in vsaj pomislil, ali dela prav ali ne.

Obstajajo kakšni razlogi, v katerih primerih Goloba ne bi podprli za mandatarja?

Dobro vprašanje! Vsekakor bi podprl levosredinsko vlado, desnosredinske nikakor ne, to zame niti ni opcija. Po 22. marcu bo nastopil nov moment, kjer bomo videli, kako je možno sestaviti vlado. Moja vizija je seveda vlada brez Janeza Janše.

Idealno bi bilo, da tri stranke, ki so zdaj vladale, ponovimo mandat, da dokončamo vse, kar smo si zadali v mandatu 2022 do 2026. Bodimo realni, prave spremembe se naredijo v dveh mandatih, en mandat ni dovolj.

Moj pomislek pa je, da če premier ne bo spremenil načina svojega vladanja, če spet ne bo upošteval stroke, ne le koalicijskih partnerjev, in če se bodo med vlado izkazale še kakšne nepravilnosti, potem bo prišel trenutek, ko se bomo morali znova pogovoriti, ali je res Robert Golob edini možni mandatar ali ne. Ta trenutek pa jaz nimam težave podpreti njega kot mandatarja.

Če sedanje tri vladne stranke ne bodo dobile absolutne večine, boste potrebovali še kakšno za sestavo vlade. Pričakujete, da bo Prerod Vladimirja Prebiliča prestopil parlamentarni prag? Je bila napaka, ker so zavrnili skupno listo z vami?

Ne vemo, kaj bi se zgodilo, če bi sestavili skupno listo. Možno je, da bi dosegli boljši rezultat, ni pa to nujno. Želim, da Prerod pride v državni zbor, da bomo lažje sestavili levosredinsko vlado.

Stremeti moramo k temu, da mora biti naslednja vlada stabilna, da ne pride do kakršnihkoli turbulenc med mandatom. Mislim, da si Slovenke in Slovenci zaslužijo stabilno vlado, ki bo štiri leta oddelala svoje delo. V primeru manjšinske vlade pa smo že leta 2018 videli, kakšni problemi lahko nastanejo, kar na koncu škodi državi.

Z Resnico Zorana Stevanovića se ne vidite v nobeni povezavi?

Jaz se ne in zelo težko bi sodeloval s stranko, ki v vsakem nastopu dobesedno in tudi po novinarskih preverjanjih zavaja, da ne omenjam nekaterih drugih stališč, ki so zelo sporna, sploh glede vojne v Ukrajini in še česa drugega.

V enem od televizijskih nastopov ste dejali, da se boste morali pogovarjati prek spektra političnega pola. S katero stranko z nasprotnega pola bi lahko sestavili vlado?

Vse bo jasno po 22. marcu. Naš cilj je vsekakor levosredinska vlada, če pa ne bi dobili dovolj glasov, sta edini stranki, s katerima se lahko pogovarjamo, Demokrati in NSI. Jasno pa je, da se bo potem treba dogovoriti o nekih vsebinah, za katere vemo, da jih lahko izpeljemo, ne da bi si metali polena pod noge.

Te teme so jasno, kot že prej omenjena prehranska varnost, tudi nekatere spremembe na področju pokojnin, denimo pri samskih upokojencih in upokojenkah, ki težko preživijo s pokojnino, tu je še draginja, ki jih tišči v revščino.

Potem je treba urediti tudi plače učiteljev, saj kljub plačni reformi niso dovolj nagrajeni, sploh pa njihove plače niso dovolj spodbujajoče, da bi se naši najboljši kadri v državi odločali za profesorski poklic. Ne predstavljam si, da bi se naš javnošolski sistem začel krhati zaradi tega, ker jih nismo pravočasno nagrajevali, zato bomo na tem področju morali še veliko narediti.

Primož Lavre

Prav tako ne smemo pozabiti na oskrbovalce v domovih za starejše, kjer imamo še kar veliko prostora za izboljšave. Teh kadrov ne bomo dobili za plače, kakršne imajo danes, zato si tudi ne predstavljam, da bo sistem vzdržal, če ne bo sprememb.

Kaj bi se zgodilo v SD, če bi predsednik Han prišel pred predsedstvo ali konferenco stranke in predlagal koalicijo z Janezom Janšo?

To se ne bo zgodilo. Stranka ne bo šla v koalicijo z Janezom Janšo, nikdar ni šla in nikdar ne bo šla. So pa šle druge stranke, ki so napovedovale, da bomo mi šli v koalicijo z Janezom Janšo.

Kakšna bo po vašem četrta Janševa vlada, če bo do nje prišlo? Bomo padli v temo, kot pravi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič? Bo to najslabša vlada doslej, kot meni prvi predsednik Milan Kučan?

Moram reči, da je zelo žalostno, da se sploh pogovarjamo o možnosti sestave četrte Janševe vlade. Če sem iskren, nimam veliko spoštovanja do človeka, o katerem govorimo, saj bi lahko že šel v pokoj. Ne gre le za ideje, ki jih zagovarja, ampak čisti revanšizem z njegove strani.

Tudi jaz menim, da bi bila četrta Janševa vlada najslabša, ker omenjeni gospod zelo dobro ve, da bi bila njegova zadnja priložnost, da nam zavlada. Predstavljal sem si, da bomo končno nekako enkrat v miru zadihali. Da ne bo pomote, država potrebuje neko normalno desno stran.

Ne delam si utvar, da so naše ideje najboljše, ampak če nimaš nekega vsebinskega normalnega antipoda, potem on zdaj lahko v medijih nastopa kot konstruktivni politik, ki se ga odriva stran.

Po 35 letih smo lahko že vsi ugotovili, za kakšen kaliber politika gre. Zato bi bil čas, da tudi njegovi volivci ugotovijo, da sploh ne volijo ideje in smeri, v katero bi morala iti država, ampak kult osebnosti, ki si ustvarja sovražnike zato, da lahko zmaguje.

On deluje točno po najbolj osnovni politični definiciji, da si je treba ustvariti sovražnika, da se bo lahko boril proti nečemu, da bo lahko zmagoval, in za to ni nobene vsebine, nobene vizije.

Bojim se, da sta se oba politična pola toliko polarizirala, da že skoraj delujeta podobna drug drugemu. S tem lahko povprečnega volivca oziroma volivko odvrnemo od tega, da bi šla na volitve. To je moja bojazen.

Ste bili kdaj v družbi s Kučanom? Kakšen vtis je naredil na vas?

V njegovi družbi sem bil že večkrat, ga izredno spoštujem, ker v politiki žal ni več tako velikih gospodov, kot je on. Če bi bili, bi bil verjetno politični parket videti drugače. Ne glede na to, ali se v kakšni stvari strinjava ali ne, čutim do njega spoštovanje.

Mnogi Kučanu pripisujejo vlogo najvplivnejšega strica iz ozadja. Levosredinske stranke in kandidati se borijo za njegovo naklonjenost. Ga boste tudi vi prosili za podporo?

Da, ga bom. Včeraj (v ponedeljek, op. p.) sva se pogovarjala o tem. Tudi leta 2022 me je podprl, ko sem kandidiral. Njegova podpora mi veliko pomeni, saj gre za osebo, ki ima integriteto. Škoda, da ni več takih politikov na trenutnem političnem parketu.

Primož Lavre

Kaj je bil največji uspeh sedanje vladne koalicije in kaj je bila njena največja napaka?

Bom začel z največjo napako, ki ne zadeva celotne koalicije, ampak del politike. Gre za obravnavo institucij s strani posameznikov, kjer smo imeli dovolj manevrskega prostora, da bi bili lahko drugačni.

Pri tem mislim odločitev KPK glede kršenja integritete predsednika vlade. Takrat, ko je izjavil, da bi zaradi tega odstopil, je verjetno, kot je sam rekel, videl kršenje integritete drugače, ampak če bi se opravičil in priznal napako, bi to ljudje razumeli.

Mi bi lažje nagovarjali levosredinsko in liberalno telo, da pride volit. Obračunavanje z mediji ali institucijami ni produktivno. S tem mi naše potencialne volivce usmerjamo drugam, ne dajemo jim alternative, in to je bila ena izmed največjih napak.

Zakaj je bila to napaka koalicije?

Naša napaka je bila, da na to nismo glasno opozarjali. Sam sem sicer na to opozarjal, ampak vseeno je bila dolžnost Levice in SD, da bi glasneje opozarjali na to.

Pred dvema letoma mi je vaš predsednik Matjaž Han v pogovoru rekel, da je bila napaka, da ste po volitvah razveljavili dohodninsko reformo Janševe vlade, ki je razbremenila delo. Po tisti reformi bi se zmanjšala razlika med neto in bruto plačo, zaradi česar bi vsi dobili višje neto plače.

Našega predsednika razumem, ampak tista vlada ni uveljavila alternative temu, kar bi bil izpad v državni blagajni. Namen je bil dober, zato bom tukaj skušal biti zelo konstruktiven, ker pri nekaterih stvareh ne moremo kar udrihati drug po drugem.

Namen desne vlade je bil, da razbremeni srednji sloj, delovno prebivalstvo, kar je tudi naš cilj. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da moramo zapolniti ta manko, kar bi lahko storili z davkom na premoženje. Če bi prejšnja vlada uvedla davek na premoženje, bi mi to lahko podprli.

Ampak zakaj nobena od sedanjih levosredinskih vlad ni uvedla nepremičninskega davka? Na družbenih omrežjih ste se zgražali ob zapisu, da ima rekorder (fizična oseba) v lasti 370 nepremičnin.

To je dobro vprašanje, na katero ne bom znal odgovoriti. Ampak tukaj pride vedno nekako do smiselnega vprašanja, zakaj finančni ministri do zdaj tega niso storili. Predstavljam si, da si v to kislo jabolko niso upali ugrizniti zaradi bojazni, da bi odvrnili od sebe velik del volivcev.

Ali pa premožne ljudi, ki imajo več stanovanj. So pritiskali na vlado in ministre?

To je možno, čeprav je zelo zanimivo videti, da niti ne toliko premožni ljudje imajo tudi po tri ali štiri stanovanja, ki so jih odkupili z Jazbinškovim zakonom. Takih ljudi je kar veliko in po mojem je bila politična računica, da bodo dejansko odvračali potencialne volivce stran od sebe.

Vprašanje je, kdo je med njimi. Ali so tudi politiki, ki o tem odločajo?

Del jih je mogoče v politiki ali pa kjerkoli. Vseeno pa moram reči, da je največji uspeh te vlade prav stanovanjska politika, da smo namenili milijardo evrov v naslednjih letih za gradnjo novih stanovanj. Problem pa je, ker smo rekli, da bomo zemljišča z DUTB prenesli na državo in da se bo potem lahko na teh zemljiščih gradilo.

To bi morali narediti že v tem mandatu, ampak imamo vsaj še en cilj za naslednjega. Zemljišča so problem, ker jih potrebujemo za gradnjo novih stanovanj. Vse se lahko ustavi pri birokraciji, pri iskanju zemljišč in pridobivanju dovoljenj.

Problem so tudi prazna stanovanja, ki jih je v Sloveniji ogromno. Samo v Ljubljani naj bi bilo po podatkih elektro podjetij okoli 11 tisoč praznih stanovanj. Kje vidite rešitev?

Treba je dati spodbude, da bodo dali ta stanovanja na trg. Prav obdavčitev nepremičnin bi lastnike prisilila v oddajanje stanovanj. Žal je med lastnicami teh praznih stanovanj tudi država.

Ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za obrambo imata kar nekaj stanovanj, ki so prazna in v slabem stanju, država jih ne obnavlja. Tukaj bi morali dati neko subvencijo za potencialne najemnike, ki bi vložili svoj denar za obnovo in da bi jih zato za določeno obdobje oprostili plačila najemnine oziroma znižali najemnino. Manevrskega prostora je torej veliko, potrebna je le volja tistih, ki bodo vodili resorje.

Vi imate lastno stanovanje?

Ja, imam, hvala bogu, in zaradi tega sem privilegiran. Tudi na splošno se štejem za privilegiranega. Moram pa poudariti, da je za to stanovanje babica več kot 30 let odplačevala kredit, in da ne bo pomote, z nizko pokojnino in z nizko plačo, za kar sem ji zelo hvaležen.

Žal večinoma še vedno ne gre brez pomoči staršev in starih staršev.

Definitivno in to je zelo žalostno. To je tudi eden od razlogov, zakaj sem šel v politiko, ker imam to možnost, da so starši poskrbeli za mene, da je babica poskrbela za mene.

Primož Lavre

Če te možnosti ne bi imel, bi se večino časa moral ukvarjati z osnovnimi življenjskimi zadevami in bi politiko spremljal s strani. Tega se zavedam in zato tudi menim, da sem privilegiran, kar se tega tiče.

Zanimivo je, da se s stanovanjsko in socialno politiko ne ukvarja SD, ampak Levica, medtem ko SD bolj zanimajo zunanja politika, gospodarstvo, pravosodje in kohezija. Kateri resor bi želeli zase, če bi vas povabili v prihodnjo vlado?

Tukaj vas moram popraviti, da se s stanovanjsko politiko ukvarja tudi SD oziroma Matjaž Han, saj je njegovo ministrstvo pripravilo zakon o omejitvi airbnb. Ta zakon je bil tudi ena od koalicijskih zavez in je zelo pomemben na področju stanovanjske politike oziroma stanovanjske krize.

Če bi pa sam izbiral resorje, bi seveda izbiral med ministrstvom za kulturo, ministrstvom za šolstvo in ministrstvom za delo. Vse je odvisno od tega, koliko moči imaš v državnem zboru.

Ne trdim pa, da nam ni uspelo z ministrstvi, ki jih vodijo, predvsem za gospodarstvo, implementirati nekaj zelo pomembnih naših idej, kot sta soudeležba delavcev pri dobičku, pa tudi omejevanje airbnb oziroma kratkoročnega oddajanja.

Prej ste omenili KPK. Predsednica države Nataša Pirc Musar je kritizirala vašo odločitev, da ste povabili predsednika KPK Roberta Šumija na okroglo mizo. Meni, da je neprimerno, da funkcionarji nastopajo na političnih in predvolilnih dogodkih. Ali je to bila napačna odločitev vaše stranke?

Ne, nikakor. Sicer pa je bila to moja odločitev. Na tej okrogli mizi je bil tudi prvi predsednik KPK Drago Kos, ki je medijem obrazložil, da je tudi sam hodil na vse možne okrogle mize, tudi strankarske, na katere je bil povabljen.

Ne smemo se bati funkcionarjev oziroma vodilnih takih institucij, ki pridejo na odprti sceni na tak dogodek, bati bi se morali tistih, ki po kuloarjih sodelujejo s političnimi predstavniki. Menim, da ima naša država izreden problem s korupcijo.

Vsaka stranka ima seveda drugačno dojemanje korupcije, kar je napaka, zato je prav, da damo strokovnjakom na tem področju možnost, da povedo svoje smernice. Pogovarjali smo se izključno o vsebini, nismo uperjali puščic v nikogar in upam, da bo še marsikatera druga stranka povabila Draga Kosa ali Roberta Šumija vsaj na zaprti sestanek, saj se moramo poslušati o stvareh, v katero smer bi morala iti država.

Kako pa ocenjujete delo predsednice države? Bi si zaslužila vašo podporo naslednje leto na predsedniških volitvah?

Do tja je še dolgo časa. Verjamem, da bomo kot avtonomna stranka imeli svojega kandidata ali kandidatko. Predsednica Nataša Pirc Musar je napovedala, kako bo delovala, tako tudi deluje in mislim, da to opravlja dobro.

Želel bi sicer, da se s premierjem ne bi toliko javno spopadala, te stvari bi lahko reševala za zaprtimi vrati.

Bi se morala predsednica pred državnozborskimi volitvami opredeliti in državljane pozvati, koga naj volijo oziroma koga naj ne volijo?

Če bi se opredelila do katerekoli stranke, s tem ne bi bilo nič narobe. Ampak kakor sem zasledil, je napovedala, da se ne bo javno opredeljevala, kar je tudi legitimna odločitev. Prav pa je, da pozove ljudi, naj gredo na volitve.

Do bivšega predsednika Boruta Pahorjem ste pogosto kritični. Kdo v stranki je zahteval njegovo izključitev iz SD? Ste to predlagali v podmladku?

Do Boruta Pahorja sem bil kritičen takrat, ko je bil na funkciji. Zdaj, ko ni več, mu želim vse dobro. Če sem povsem iskren, se z njim ne ukvarjam več. Nihče ni zahteval njegove izključitve.

Res pa je ta novica prišla v javnost, ko je napovedal, da se želi vrniti v stranko. Mene ni motilo, da bi bil član. Motilo pa me je, da bi zasedel kakršnokoli vodilno funkcijo.

Zakaj?

Zaradi tega, ker vedno poudarjam, da mora iti stranka v korak s časom. Borut Pahor je imel priložnost, da vodi to stranko, vodil jo je dobro.

Enkrat je celo z njo zmagal na volitvah in potem sestavil vlado.

Takrat je imel najtežje obdobje v zgodovini, zaradi recesije. On sicer pravi, da ni bil dober premier. Jaz sem sicer bil takrat premlad, da bi dajal te ocene, ampak kakor se z ljudmi pogovarjam, ga niso videli kot tako slabega premierja.

Primož Lavre

Ko je postal predsednik republike, sploh v času Janševe vlade, takrat pa se mi zdi, da sem ga tudi upravičeno kritiziral. Upam, da tega ni vzel osebno. Je pa dejstvo, da si drugače tolmačiva, kako bi morala funkcija predsednika takrat izgledati. Ampak saj pravim, Borut Pahor ni več na funkciji, zato mu želim vse dobro, karkoli že dela.

Miha Kordiš pravi, da v Levici in SD niste več levičarji, ampak sredinski stranki. Luka Mesec in Asta Vrečko sta po njegovem kaviar, ne pa tudi levičarja. Ali imate vi radi kaviar?

Ne, ne maram kaviarja, čeprav sem ribič, ampak to iskanje identitet, pa tuljenje v luno, kdo je večji levičar, to ni več produktivno, pa bi tukaj naredil piko. Ljudem je to irelevantno, konec koncev so rezultati tisti, ki povedo, kdo je levičar in kdo ne.

Kdaj ste pa nazadnje ujeli ribo?

Uf, na žalost nimam toliko časa, ampak mislim, da je bilo decembra. Malo pa pogrešam ribolov.

Kje pa lovite ribe? V Savinji?

Tudi v Ljubljanici, pa v Cerkniškem jezeru, tudi na morju sem lani lovil pri kolegu na Pelješcu.

S kajakom se tudi vozite. Imate kdaj željo, da bi se pomerili s premierjem?

To bi bila dobra ideja, čeprav ne vem, kako bi se končalo. Mislim, da bi bilo v redu, samo o politiki se ne bi smela veliko pogovarjati. Šport si je dobro izbral, to je nekaj pozitivnega, nekaj pozitivnega pove o njem. Mislim, da voda pomirja, in tisti, ki gre po službi v stik z vodo, se bo lažje odločil o težkih odločitvah.

Kaj pa boste počeli, če ne boste izvoljeni za poslanca?

Težko povem. Imam neko idejo, ampak z njo bom še malo počakal. Vse pa je odvisno od tega, kakšna bo vlada. Če se bo zgodilo, da bo četrta Janševa vlada, se zna zgoditi, da …

Se boste izselili iz Slovenije?

Te možnosti ne izključujem.

Resno?

Da, ker to bo izredno razočaranje nad politiko. Res bom pretehtal odločitev. Analiziral bom svoje delo, kaj je bilo narejenega v desetih letih in koliko je sploh možno še karkoli spremeniti.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter