Novi poglavar Rimskokatoliške cerkve je danes postal ameriški kardinal Robert Francis Prevost, ki si je izbral ime Leon XIV., je množici na Trgu sv. Petra po sporočilu "habemus papam" povedal kardinal protodiakon Dominique Mamberti. Novi papež se je že pojavil na balkonu bazilike in pozdravil zbrane vernike. Podelil bo blagoslov mestu in svetu.

Evropski poslanec Vladimir Prebilič je sanjal, da se leto osorej po rdeči preprogi le sprehodi na funkcijo predsednika vlade. »Strici iz ozadja« slovenske levice so mu zgradili avtocesto do vladne palače na Gregorčičevi.

Pred kongresom SDS, ki bo 24. maja v Ormožu, bodo ta četrtek, 8. maja, ob 18. uri potekale konference vseh strankinih občinskih odborov, na katerih bodo vsi člani neposredno izvolili predsednika stranke. Toda rezultate glasovanja bodo javno objavili šele na kongresu.

Skrajno desni kandidat George Simion je zanesljivi zmagovalec nedeljskega prvega kroga ponovljenih predsedniških volitev v Romuniji, kažejo izidi, ki jih je danes objavila državna volilna komisija. V drugem krogu 18. maja se bo pomeril z županom Bukarešte Nicusorjem Danom, poročajo tuje tiskovne agencije. Simionu nekateri pravijo kar "romunski Trump" zaradi simpatiziranja z ameriškim predsednikom.

Nekdanji kočevski župan Vladimir Prebilič (50) ni le dober retorik in ravno prav populista, da mu prisluhnejo tudi tisti volivci, ki niso nujno zakrknjeni levičarji. S svojo ambicioznostjo, ki je ni potešila niti izvolitev za evropskega poslanca, je slovensko javnost opozoril nase na predsedniških volitvah jeseni 2022, ko je z desetimi odstotki zasedel solidno četrto mesto. Pomanjkanje karizme je doslej spretno nadomeščal z všečnimi medijskimi nastopi in občutkom, da razume težave malega človeka. Vseeno pa je na mestu vprašanje, ali bo zgolj nasmešek dovolj, da se še letos formira kot vodja levega bloka in gre na volitve kot mandatarski kandidat levice, s tem v bistvu konkurira premierju Robertu Golobu.

Do rednih volitev nas loči manj kot leto dni, zato lahko kmalu po poletju pričakujemo pestro politično dogajanje. Trenutne ankete kažejo na prevlado politične desnice, vendar predvsem po zaslugi velikega deleža neopredeljenih volivcev, ki lahko ob nastopu novih igralcev levo od sredine na volitvah bistveno spremenijo politična razmerja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v torkovem telefonskem pogovoru kanadskemu premierju Marku Carneyju čestital za zmago na ponedeljkovih predčasnih volitvah. Kot so sporočili v Ottawi, sta se voditelja ob tem dogovorila za srečanje v bližnji prihodnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vodja kanadskih liberalcev Mark Carney je po zmagi na ponedeljkovih predčasnih parlamentarnih volitvah poudaril, da država ne sme nikoli pozabiti lekcij izdaje ZDA, in zagotovil, da bo Kanada zmagala v carinski vojni. Obenem je novoizvoljeni premier napovedal konec starih odnosov integracije z Washingtonom in napovedal krepitev odnosov z Evropo.

Podpora vladi Roberta Goloba se je rahlo okrepila in znaša 32,3 odstotka, kažejo podatki ankete Mediane za POP TV. Med strankami ima največjo podporo SDS, če bi bile volitve danes, bi jo podprlo 19,8 odstotka vprašanih, Gibanje Svoboda pa 14,2 odstotka. Na vrhu lestvice priljubljenosti politikov je predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Oprostilna sodba v Celju na veliki petek ne bi mogla imeti večje sporočilnosti. Obtoženi Janez Janša, ki je svojo politično kariero zgradil tudi na predpostavki večne krivice, za katero je odgovorno slovensko »krivosodje«, je ostal brez obsodbe. In skoraj brez besed. Kaj ta sodni epilog pomeni za teorijo zarote – to volivci SDS nekritično sprejemajo od svojega idola, kajti Janša navkljub drugačnim pričakovanjem ni bil obsojen? Ali je izgubil priložnost, da bi postal mučenik trde desnice? Bi se to spremenilo, če višje sodišče ugodi pritožbi tožilstva in zadevo Trenta razveljavi oziroma vrne v ponovno sojenje?

Na predsedniških volitvah je dosegel več kot 46 odstotkov glasov in napovedal začetek nekaj velikega, naslednje leto je ustanovil Platformo sodelovanja, lani pa napovedal, da se bo potegoval za vrh SDS, na koncu je ustanovil svojo stranko. Kakšni so njegovi načrti, kako komentira aktualno politiko, ali bo tudi v naslednji vladi zunanji minister. S predsednikom Demokratov Anžetom Logarjem smo se pogovarjali tudi v Reporterjevem podkastu o politiki, ki ga lahko spremljate tudi na TV Veseljak in Aktual TV.

Na predsedniških volitvah je dosegel več kot 46 odstotkov glasov in napovedal nekaj velikega. Naslednje leto je ustanovil Platformo Sodelovanja, lani je napovedal, da se bo potegoval za vodenje SDS, na koncu pa je ustanovil svojo stranko. Kakšni so njegovi načrti, kako komentiral zunanjo politiko, ali bo tudi v naslednji vladi zunanji minister – to je le nekaj iztočnic za pogovor z Anžetom Logarjem, predsednikom stranke Demokrati, s katerim je v novi epizodi Reporter podkasta spregovoril novinar Igor Kršinar.

Tokratna anketa Vox populi za časnik Dnevnik je pokazala skorajšnje izenačenje levice in desnice, če bi bile volitve prihodnjo nedeljo. Manj je neopredeljenih volivcev, preboj v DZ bi uspel tudi stranki Demokrati Anžeta Logarja. Medtem je podpora vladi nekoliko narasla, še vedno pa skoraj 60 odstotkov vprašanih meni, da je njeno delo neuspešno.

Parlamentarne volitve 24. aprila 2022 so bile za slovenske razmere res posebne, v marsičem tudi »izredne«. Doslej namreč še nobena stranka, niti Drnovškova LDS v najboljših letih, ni presegla praga 40 poslanskih mandatov. Gibanju Svoboda, njegov zaščitni znak je bil in je še vedno Robert Golob, pa je to uspelo. Tudi zato so prva povolilna pogajanja spomladi 2022 prinesla precej pričakovanj, med drugim celo idejo o veliki koaliciji med zmagovitimi svobodnjaki in krščanskimi demokrati (NSI), ki so prišli na solidno tretje mesto.

Sem politik, a se še do zdaj s tem nisem povsem sprijaznil, pravi v pogovoru finančni minister Klemen Boštjančič. »Nekaterih navad in ravnanj, ki jih pričakujejo drugi ljudje pa tudi mediji od politikov, ne bom počel. V politiki je opurtunizem mainstream, in temu se ne mislim prilagoditi.« Kot podpredsednik stranke in vlade bo šel na volitve in skušal čim bolj na glas zagovarjati vse to, kar je narejeno v tem mandatu. »Ne obljube, dejanja so tista, ki štejejo. V teh treh letih je bilo glede reform narejenega več kot prej v dvajsetih letih. Najbolj glasni glede reform so prav tisti, ki v več mandatih niso zmogli niti ene resne reforme.« Dopustoval bo na lastne stroške.

Saj v resnici ne gre za izjemne pokojnine, »izrojeno« kulturno elito, »prvorazredne«, za privilegirance. Tega SDS niti ne skriva. Glas PROTI bo glas proti Golobovi vladi. Še ena etapa merjenja politične moči do parlamentarnih volitev prihodnje leto. Janša si želi, da bi bil to »referendum o vodi« Golobove vlade, da bi imel podoben rušilni učinek, kot ga je imel referendum Nike Kovač leta 2021 proti njegovi tretji vladi. Volilno telo največje opozicijske stranke so mobilizirali že pri zbiranju podpisov za razpis referenduma (več kot 47 tisoč) in je že na visokih obratih.

V Estoniji so sprejeli ustavno spremembo, s katero so državljanom tretjih držav, ki prebivajo v Estoniji, odvzeli pravico do glasovanja na lokalnih volitvah. Spremembo ustave, ki vpliva predvsem na rusko manjšino v državi, je v sredo podpisal estonski predsednik Alar Karis, s čimer je stopila v veljavo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na kandidatno listo za novega predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so se uvrstili trije kandidati: Dušan Kaplan, David Švarc in Andrej Zorko. V zvezi bodo o tem, kateri med njimi bo nasledil sedanjo predsednico Lidijo Jerkič, ki se s položaja umika predčasno, odločali na volilnem kongresu, ki bo 29. maja, so povedali za STA.

NSi drugi del današnje programske konference v Celju, kjer so obravnavali šolstvo, namenja pripravam na naslednje državnozborske volitve. Kot je povedal predsednik stranke Matej Tonin, se nanje pripravljajo resno, tako v kadrovskem kot v vsebinskem smislu. Zadovoljen je, da jim je uspelo pripraviti seznam 117 evidentiranih kandidatov.

Državna sodnica Susan Crawford je v torek zmagala na volitvah za članico vrhovnega sodišča ameriške zvezne države Wisconsin, poročajo ameriški mediji. Crawford je porazila konservativnega kandidata Brada Schimela, ki sta ga v medijsko odmevni volilni tekmi podprla predsednik ZDA Donald Trump in milijarder Elon Musk.