Mladi učitelj letos prvič kandidira na volitvah v državni zbor, in čeprav pri 27 letih ne računa nujno na izvolitev, priznava, da ga je politika močno zagrabila. Za Reporter je spregovoril o tem, kako na svojega profesorja politika gledajo njegovi učenci, in se odprl o svojih načrtih, ambicijah in tudi strahovih.

Ste učitelj in poučujete na Osnovni šoli Šmarje - Sap. Pred kakim letom in pol ste v pogovoru za Radio Slovenija zatrjevali, da nameravate ostati v tem poklicu. Se vam je od tedaj že priskutil? Sprašujem, ker kandidirate na parlamentarnih volitvah in če bi bili izvoljeni, bi se morali posloviti od učiteljevanja.

Zelo uživam v tem, da lahko poučujem še otroke, ker to delam že od malih, od oratorija preko plezanja in zdaj do šole. Sem pa prevzel odgovornost in si rekel, grem v politiko, če mi izkažejo zaupanje. Za otroke lahko veliko več naredim s sedeža v parlamentu kot pa v šoli.

Ampak šole potrebujejo tudi dobre učitelje. Slišimo, da jih primanjkuje.

Se strinjam. Ne bom rekel, da sem dober učitelj, se pa maksimalno trudim. A primanjkuje tudi dobrih politikov in čutim se poklicanega, čutim se dovolj sposobnega, da grem v politiko.

Se počutite dovolj izkušenega za profesionalno udejstvovanje v politiki?

Sem magister zgodovine in filozofije, debate in diskusije mi niso tuje, sem tudi človek, ki se je pripravljen izpostaviti, in vem, kaj zagovarjam, zato se čutim dovolj izkušenega začeti to pot.

Konec koncev je tudi naša poslanka Vida Čadonič Špelič zelo zgodaj prevzela to nalogo, pa ji ni nihče očital, da je premlada. Tudi če si malo mlajši, se sčasoma priučiš, za povrh imam za seboj ekipo, pa tudi sam znam izpostavljati določene zadeve, tako da me sploh ni strah.

Kako ste se sploh znašli v Mladi Sloveniji? Bral sem, da ste se v mladosti ubadali s prostovoljstvom, a politika je nekaj drugega.

Ja, ampak je to vseeno zelo povezano, saj prenašam vsa načela prostovoljstva v politiko in ne delam zase. Pri prostovoljstvu delaš za druge in za to nisi plačan, tudi v politiki je tako.

Primož Lavre

No, sicer so plače res visoke, ampak nima to nobene zveze, ti si tam, da delaš za ljudi, jih zagovarjaš. Zdaj v parlamentu vidimo poslance, ki jim je plača večji motivator kot pa zagovorništvo. Pri meni je ravno obratno, ravno zaradi svojih izkušenj iz prostovoljstva sem samozavesten, da lahko grem v politiko.

Lahko opišete, kaj ste počeli kot prostovoljec?

Bil sem animator in voditelj oratorija. To je kot teden počitniškega varstva, a z bolj krščanskimi vsebinami. Ampak te niso v ospredju, bolj gre za druženje, da se otroke vzgaja s hvaležnostjo, s povezanostjo s skupnostjo.

Kje pa ste to počeli?

V Šmarju - Sapu, kjer sem rojen. Zelo prijetno je, z otroki se večinoma igraš, jih vzgajaš skozi humanistične vrednote, ker smo tam tudi kristjani, gremo tudi v cerkev, vendar pa v to nikogar ne silimo. Ljudje si predstavljajo, da otrokom peremo možgane, toda to so krasne vsebine, otroci se naučijo pomagati in sodelovati, se boriti za točke in na koncu zmagati.

Vaši učenci vedo, da kandidirate za poslanca?

Praviloma ne vedo, tudi sploh bolj malo vedo o meni. Nekateri moji učenci so celo mislili, da sem predsednik Nove Slovenije. Trudim se v šoli ne govoriti o politiki, me kdaj pa kdaj kaj vprašajo, ampak jim rečem, da bomo o tem govorili kdaj drugič.

Tudi zato, da naredim malo distance. A še vedno jih poskušam vzgajati. Vedo recimo za sedanja bombardiranja Irana in druge konflikte, kjer pa jih bolj sprašujem, kaj si oni mislijo, kaj so slišali, zakaj se nekaj dogaja, ne pa, da bi jim sam pripovedoval o konfliktih. Nasploh zelo malo vedo o meni, razen tega, da sem aktiven v politiki in pa da sem na Instagramu.

Koliko sploh vedo o politiki?

Poznajo nekaj politikov.

Ne vedo pa, kdo je predsednik Nove Slovenije?

Res ne. Tudi zelo težko ločijo med predsednikom vlade, predsednikom državnega zbora, predsednikom državnega sveta. Vseeno je to še osnovna šola. Kakšno večjo stranko poznajo, a to je vse. Imaš pa vmes nekaj brihtnih otrok, ki zelo spremljajo dogajanje in znajo tudi razmišljati s svojo glavo, znajo tudi analizirati situacijo.

V času volilne kampanje ne poučujete?

Nisem nameraval, a bom moral iti nazaj v šolo zaradi nacionalnega preverjanja znanja, saj nam primanjkuje učiteljev. A ni mi problem iti nazaj na delo.

O kom bi pa vaši učenci vedeli več povedati: o Robertu Golobu, Janezu Janši ali Aleksandru Repiću - Nepridipravu?

Mislim, da o Janezu Janši, ker se toliko pojavlja v medijih. Tudi o Golobu znajo zelo veliko povedati, o Repiću pa dvomim. Zanimalo bi me sicer, kaj o njem vedo, a v zadnjem času jih nisem mogel niti vprašati, ker me ni bilo v šoli. Ampak me zanima, koliko ga poznajo, ker je zelo prisoten v medijih.

Prejšnji teden je nekaj hrupa dvignila okrožnica ministrstva za izobraževanje, ki opozarja na prepoved predvolilnih dogodkov političnih strank v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Vi pravite, da ministrstvo prestrogo tolmači zakon, ki prepoveduje delovanje političnih strank in njihovih podmladkov v šolskih prostorih, zaradi česar je bilo odpovedano soočenje na ljubljanski Škofijski gimnaziji. A zakon je, kot opozarja ministrstvo, zelo splošen in ne pušča luknje za soočenja, četudi v organizaciji dijakov.

Prepoved je zelo splošna, a še zmeraj mislimo, da je bilo to narejeno z namenom, da se odpove soočenje na Škofijski gimnaziji. Ker leta 2024 ob evropskih volitvah, pa tudi kadarkoli prej, ko so bila taka soočenja organizirana, niso bila prepovedana z okrožnico.

Sedaj pa se je to zgodilo na Škofijski gimnaziji, kjer res gre za aktivno državljanstvo, saj so dijaki povabili vseh pet parlamentarnih strank in so soočenje organizirali po koncu šolskega dne.

To je po mojem oblika cenzure. Ker kaj pomeni delovanje stranke? Ali to pomeni, da jaz kot učitelj, če sem v stranki, ne smem delati? Mene ustava ščiti, nihče me ne sme diskriminirati na podlagi političnega prepričanja, seveda pa jaz ne bom svojih načel forsiral otrokom ali pa jim govoril o kakršnikoli stranki.

To je treba imeti ločeno in dijaki na Škofijski gimnaziji so to storili. Soočenje ni bilo organizirano v sklopu pouka niti ga ni organiziral profesor, to so otroci naredili izključno zaradi tega, da bi dvignili svoj nivo znanja. Da so na ministrstvu to prepovedali, je zelo zaskrbljujoče.

Bi lahko nova vlada spremenila zakon oziroma bi ga bolj konkretizirala, da bi bila tovrstna soočenja mogoča?

Spet je problem, če to preveč konkretiziraš. Ali moramo potem v zakon napisati, da so soočenja na šoli veljavna, če so povabljene vse stranke, pa kdaj morajo biti povabljene, katere moraš povabiti, ali moraš upoštevati raziskave javnega mnenja?

Zapletati se preveč v podrobnosti po mojem ni dobro. Zdi se mi, da je tako, kot je bilo doslej, čisto dovolj jasno. Sporno bi bilo, če bi samo ena stranka prišla in delila svoj propagandni material, ampak tu je res šlo za soočenje.

Primož Lavre

Do zdaj se je vedno iskala neka siva meja in tudi ministrstvo je vedno dalo vedeti, če je šlo kaj čez mejo, tukaj pa je prepovedalo vse.

Ravno danes (intervju je bil opravljen v ponedeljek, op. p.) je prišlo novo vabilo dijakov Škofijske gimnazije, ki želijo na svojo pest še enkrat organizirati soočenje, ki pa bi zdaj potekalo v neki gostilni.

Kaj smo naredili? Otroke smo naučili, da v šolah ni prostor za aktivno državljanstvo, bravo, geniji. Bodo pa otroci sami organizirali take dogodke in bodo aktivni državljani izven šol.

Kako pa vodstvo vaše šole gleda na vaše politično udejstvovanje, na vašo kandidaturo? Razen tega, da pogrešajo delovno silo.

Poznam kolege, ki so v zelo veliki nemilosti zaradi svojega političnega prepričanja in se ne upajo kakorkoli izpostaviti. Dobro, jaz sem mogoče bolj iz desnih krogov, in če pride ravnatelj iz levih krogov, je lahko tukaj problem.

Sam se trudim čim manj komunicirati o politiki, tudi znotraj učiteljskega kolektiva ne maram komurkoli govoriti, da sem v stranki. Tako ali tako vedo, kje sem, in vodstvo šole to razume.

Otrokom ne težim s politiko in imamo čisto v redu odnose. Vem, kje je zdrava meja med tem, kar zagovarjam, in mojo vlogo učitelja. V šoli nisem kot politik, sem učitelj, ko grem iz šole, pa je to druga stvar.

Kje se torej bolj vidite v naslednjem desetletju – za katedrom ali za govorniškim pultom v DZ?

Če ne bom izvoljen v parlament, se dejansko vidim v šoli. Tu mi je krasno, zdajle sem začel učiti otroke plesati za valeto in vem, da sem za učenje poklican. A če bom izvoljen v parlament, se pa definitivno bolj vidim v politiki.

Če ne bom izvoljen letos, se bom poskusil še na naslednjih volitvah. Vse bolj se vidim v parlamentu, še lani pa si na to sploh nisem upal pomisliti.

V preteklosti je bil položaj predsednika Mlade Slovenije ali kako drugače vidna vloga v podmladku odskočna deska za naskok na čelo Nove Slovenije. Mora Jernej Vrtovec spati z enim odprtim očesom?

Ne, ne. Tudi ko sem postal predsednik Mlade Slovenije, sem šel najprej preverit, koga še zanima položaj predsednika, da bi videl, koga bi morda podprl, kdo bi bil kvaliteten kandidat. Tako da tu nimam takih ambicij, kot predsednik podmladka želim samo čim več doprinesti stranki.

Se je pa izkazalo, da so predsedniki podmladka sposobni prevzeti več odgovornosti znotraj stranke, ker imajo tudi več izkušenj. Jaz samo upam, da bom lahko stranki dal čim več, kje in kako, pa se bo odločalo na kongresu.

Del slovenske javnosti je utrujen od politike, ki se ne more otresti preteklosti – menite, da v vrstah NSI lahko nagovarjate volivce, utrujene od ideoloških delitev z več kot 80-letno zgodovino?

Mislim, da ja, ker se trudimo zgodovini dati prostor. Povemo, kaj se je zgodilo, a brez obsojanja, in gledamo na vse strani. Ko v šoli učim zgodovino, je moj cilj, da otroci razumejo kompleksnost, ne pa, da se pogovarjamo le o partizanih pa domobrancih.

Hočem, da pogledamo specifično zgodbo enega človeka, kaj je prestal, kako se je odločal, kako je recimo nanj vplivala bratova smrt. Ker čim nečemu podeliš oznake partizani in domobranci, si naredil krivico zgodovini, saj si poenostavil neko zelo zapleteno zadevo. V NSI nismo obremenjeni s tem, samo treba je pogledati kompleksno, dati pravici pot, da se izrazi, in to dobesedno pokopati.

To ne pomeni, da na to pozabimo, ampak želimo peljati neko novo zgodbo. Naš najvišji cilj mora biti delati drugače, kot se je delalo v preteklosti, zato ponujamo pozitivno zgodbo povezovanja kot nasprotje temu, kar se je v preteklosti dogajalo.

Primož Lavre

Tudi nam se je morda kdaj bilo zelo težko prilagajati, ker nismo šli sami na volitve, ampak smo se s tem spoprijeli in je nastala res dobra zgodba. Tudi zelo osvobajajoče se je povezati, podobno kot v zakonu. Osvobodiš se šele takrat, ko si se pripravljen odpovedati delčku sebe, da se lahko povežeš.

Ne znam tega drugače povedati, a mislim, da volivcem ponujamo nekaj novega. Vprašanje je seveda, koliko bodo ljudje to znali videti, kajti mnogi nas še vedno vidijo kot cerkveno stranko, pa to nismo.

V svojih vrstah imamo muslimane, veliko ateistov, veliko tudi kristjanov, ne samo katolikov, zelo različno članstvo imamo. Skupen temelj so nam vrednote krščanske demokracije, ki so povezale in Evropo in osamosvojile Slovenijo z gospodom Peterletom na čelu.

V katerem razredu pa pri zgodovini pridete do partizanov in domobrancev?

Šesti razred je uvod v zgodovino, sedmi je prazgodovina, pa Grčija, Rim in srednji vek, osmi je novi vek in 19. stoletje. Šele v devetem razredu, ko se vsi ubadajo s tem, s kom bo kdo plesal na valeti, in ko učence zaposlujejo ljubezenske dinamike ter vpis na srednjo šolo, mi pridemo do najbolj kompleksnih tematik.

Zato jaz malo pohitrim prvo svetovno vojno, ker drugače sploh ne pridem čez drugo svetovno vojno do osamosvojitve. To je še ena stvar, ki je po mojem mnenju v tem kurikulumu namenoma narejena, se pravi, da je osamosvojitev čisto na koncu, da učenci ne bodo nič vedeli o tem ali pa da se celo zataknejo v drugi svetovni vojni.

So razmišljanja otrok o dogajanju okoli druge svetovne vojne obarvana s stališči staršev in starih staršev?

Lani sem imel v razredu učenko, ki sem ji dal za nalogo, da mora napisati nekaj o povojnih pobojih. Slučajno je v tej družini prišlo do razkola in sorodniki so se znašli na nasprotnih straneh. Končno je začela o tem razmišljati in je družino prosila, ali lahko gredo obiskat grobove pokojnih na obeh straneh.

V družini so se o tem pogovorili in dekle se je v razredu jokalo in se mi zahvaljevalo, ker je dobilo priložnost za to. Otroci včasih česa ne morejo takoj dojeti, moraš jim dati priložnost, da sami pridejo do zaključkov.

Dam jim recimo domačo nalogo, naj starše vprašajo, kaj so njihovi predniki počeli med drugo svetovno vojno. In potem ugotovijo, da je družina bila na različnih straneh, pa začnejo ugotavljati, kaka kompleksnost je že v njih samih, ker so potomci različnih opcij. V otroku se ustvari neki prostor, kjer je sposoben pogledati na problem in reči, to je dobro, to pa ni bilo dobro.

Kako gotovi ste, da bo NSI sodelovala v naslednji vladi?

Recimo 90, morda 95-odstotno prepričan.

Morda tudi v vladi, ki bo bolj leva?

To bomo pa še videli. Ne upam si trditi, ker mislim, da bodo še prišli časi, ko se bomo lahko povezovali tudi z bolj levimi strankami. Zdaj mislim, da na levi strani k temu še niso sposobni pristopiti.

Če ne boste izvoljeni za poslanca, je za vas morda prostor na kakšnem ministrstvu? Ne mislim kot minister, temveč kot uradnik.

Mogoče. Upam, da bom lahko tudi kako drugače pomagal. Ne vem, ali se bom lahko ločil od učiteljevanja, vendar si predstavljam, da zna biti moje politično udejstvovanje za koga problem.

Kako gledate ne spremenljiv odnos vaše stranke do Janše – od zatrjevanja, da z njim v vlado ne greste več, do zdaj že kar očitnega pričakovanja, da boste z njim sodelovali v novi vladi?

To so bili drugi časi.

Niso tako zelo oddaljeni, šele septembra se je z vrha Nove Slovenije poslovil predsednik, ki je trdil, da stranke ne bo v Janševi vladi.

Neka druga logika je bila takrat zadaj. Menilo se je, da se zaradi vseh pritiskov ne gre z Janšo. Novi ljudje, novi časi. Rekel pa bi, da se z naše strani ni nič bistveno spremenilo. Mi bi se radi pogovarjali tudi s kakšnimi bolj sredinskimi strankami, tudi zame je to zelo naravno.

Tudi zato, da ne bi prihajalo do takih cenzur, kot zdaj na ministrstvu za izobraževanje s Svobodo. Naš cilj je razvojna vlada, ampak, to je nujno treba poudariti, če bo prihajalo do kršitev znotraj naše vlade, bomo glasni. Ker ne mislimo trpeti cenzure od kogarkoli in glasni bomo v vsakem primeru.

Vidimo pa, kako pomembno je, da imamo razvojno vlado, ne pa, da imamo to, kar se zdaj dogaja. Določene razlike je treba dati na stran in se povezati, ker če bo šlo tako naprej, bodo ljudje čez štiri leta še slabše živeli oziroma se celo bojim za izgubo suverenosti Slovenije.

Pa ljudje v Sloveniji res živijo tako slabo? Tudi raziskave javnega mnenja, denimo Eurobarometer, kažejo, da so kar zadovoljni s svojim življenjem.

Čisto historično gledano se situacija vedno bolj izboljšuje, ampak to je tako, kot bi rekel, da je Ljubljano župan krasno uredil. Ja, ampak to je tako nizkotno mišljenje, ker Ljubljana bi lahko bila trikrat bolj napredna, trikrat bolj urejena. Enako velja za Slovenijo, kjer ljudje trpijo vsak na svoj način, denimo jim prepozno odkrijejo raka, v čakalni vrsti za zamenjavo kolka so dve leti in pol.

Take stvari bi morale biti urejene, sploh v Sloveniji, kjer smo tako delavni in pridni, pa konec koncev tudi sposobni. Potem mladi nočejo imeti otrok, saj si jih ne morejo privoščiti, ker so stanovanja predraga.

Najemnina je lahko v malo večjem stanovanju takoj tisočaka, vrtec je še dodatnih 300 evrov in težko shajajo s svojimi plačami. Poleg tega boš zaradi službe zanemaril otroka in potem se iz čiste empatije mladi odločijo, da nočejo spraviti otroka v tak svet.

Vi že imate rešen stanovanjski problem?

Ne še, sem v najemu. Sem ga poskušal rešiti, a to vzame veliko denarja, časa in dela.

Eden od očitkov slovenski politiki je, da je zaradi aferaštva neprivlačna za nadarjene in sposobne kadre. Vaš komentar?

Tukaj imamo malo specifičen pogled. Ker se brihtni, sposobni ljudje ne odločajo iti v politiko, se ustvari prostor ne samo za nesposobne, ampak tudi za neprimerne ljudi. Nekaterim se te afere umetno prilepi, pri drugih se jih sploh ne izpostavlja in prihaja tudi do kakih krivic.

Primož Lavre

Želel bi si, da pride več sposobnih ljudi v politiko, ker tudi kristjani se konec koncev raje umaknejo. Jezus je bil politično umorjen v četrtek, v petek je bil umorjen po nekaj urah na križu, pospravljen v grob.

Charlie Kirk je bil umorjen za svoja načela. Tudi mene je bilo malo strah se javno izpostavljati, ker vseeno se bojiš, kaj bo, če te bo družba izločila. Ljudje si pač ustvarijo svoje mnenje in moral sem sprejeti, da me toliko in toliko ljudi nadere.

Vas je že kdo nadrl?

Tudi. Rečem jim, hvala lepa za vaše mnenje, in grem naprej. Na to se je treba navaditi, ker če sem jaz predstavnik določenih ljudi, se ne morem fokusirati na tistega enega psa, ki me oblaja. Če hočemo zagotavljati mir v svetu, moramo biti tako močni, da bomo rekli, fantje, umirite se, pa določene kriminalce pospravili za zapahe, da bomo lahko sploh vzpostavili mir.

Želim si, da bi bilo več mladine dovolj pogumne in bi se šla izpostavit. Najslabše, kar se ti lahko zgodi, je, da te nekdo nadere ali te blamira. To so pa realni strahovi, ker ko si enkrat zaznamovan z afero, je težko tudi za družino.

Skoraj polovica vaše poslanske skupine je kazensko ovadena.

In se bo na koncu izkazalo, da je to preiskovalka, ki jo je sforsirala Tamara Vonta, in da ni bilo nič. Ampak ime ostane umazano in ljudje bodo samo to slišali in ponavljali. Enako se dogaja z Darsom.

Če postanete poslanec, se tudi vam lahko pripeti kaj podobnega.

Zelo verjetno, ampak mislim, da je to treba sprejeti. Se mi pa zdi žalostno, da država uporablja svoje kadre zato, da preganja lastne ljudi. Kot z ministrstvom za izobraževanje, ki gre v volilnem času utišat mladino.

Nekdo se mora izpostaviti in jaz imam raje, da umrem, da me blamirajo, da me umažejo, kot pa da bom pridno tiho. Če bo tako hudo, da me bodo ljudje že kamenjali na ulicah, bom šel pa živet v drugo državo. A dokler lahko stojim in sem pri pameti, bom svoja prepričanja zagovarjal.

Pa vas je tega res strah? Ne bi rekel, da je situacija v Sloveniji tako razgreta, sploh pa nismo Amerika in nimamo take kulture orožja.

Tudi jaz mislim, da ni. Ampak v moji glavi je ta možnost in moram se sprijazniti s tem, da me mogoče nekdo ustreli. Mene je tega realno strah, mora me skrbeti za življenje. Charlie Kirk je umrl zaradi tega.

Charlie Kirk je živel v ZDA, kjer je veliko večja verjetnost, da bo človek ustreljen, kot pa v Sloveniji.

Hvala Bogu, da tega še ni v Sloveniji, ker ko se bo to začelo … Že tako opažam, da nivo komunikacije pada, da ljudje vse manj berejo. Vsi bi radi hitre odgovore, ampak vendarle se bomo morali nekim temam tudi posvetiti in se znati na volitvah odločiti ne po instinktu ali čustvih, temveč si prebrati volilne programe in odločiti, kateri je najboljši za nas.

Kakšna je po vašem prihodnost NSI, SLS in Fokusa? Pred volitvami ste se povezali, ima za naprej smisel enotna stranka?

Za zdaj krasno sodelujemo, vidim, da smo to eni in isti ljudje, ker zagovarjamo praktično ista načela. Mislim, da bo krščanska demokracija v Sloveniji samo še rasla.

Vidimo, da je krščanska demokracija v Evropi veliko močnejša, v Sloveniji pa je še čisto majhna. Mislim, da je to neka sredina, ki se zna še zelo dvigniti.

Se še lahko? Niso bila zlata leta krščanske demokracije v Evropi v drugi polovici 20. stoletja, v 21. stoletju pa gledamo vzpon drugačne politike?

Jaz imam tu drugačno interpretacijo. Krščanski demokrati so združili Evropo, tudi danes so v Evropski ljudski stranki krščanski demokrati v zelo veliki večini.

Pri nas je osamosvojitev izpeljal Lojze Peterle kot voditelj. Krščanske demokracije se ljudje ustrašijo, po mojem bolj zaradi te cerkvenosti. A treba je prepoznati, da so temelji krščanske demokracije skupni različnim ljudem, da to nima zveze s krščanstvom, ni ti treba hoditi k maši.

To so načela, ki temeljijo na katoliškem socialnem nauku, kar pa nima nobene zveze s Cerkvijo. Ta načela so preverjena, so se izkazala in mislim, da se bo krščanska demokracija še zelo vzpenjala.

Koliko kandidatov Mlade Slovenije je letos na kandidatni listi?

Vseh mladih kandidatov skupne liste NSI, SLS in Fokus Marka Lotriča je devet, od tega jih je pet iz Mlade Slovenije. Najmlajši na listi je Nejc Jagodic, ki je star 24 let, med kandidati Mlade Slovenije pa sem s 27 leti najmlajši jaz.

Na drugi strani starostnega spektra NSI je Lojze Peterle. Ta je pred časom odmevno prekinil s stranko, katere zgodovinsko najvidnejši član je bil, zdaj pa se je ponovno včlanil v Novo Slovenijo.

Izjemen človek je, glava mu res krasno dela, vsega se še spomni.

Menite, da boste sami kdaj v podobni vlogi staroste NSI?

Uf, po mojem ne. Saj to je zanimivo, on sploh ni pričakoval, da bo predsednik vlade, računalo se je, da bo to postal Pučnik. A ker je bila na lokalnem področju SKD tako močna, je Peterle dobil priložnost, ki jo je zelo dobro izpeljal.

Upam, da, mogoče nekoč. Ne maram biti aroganten, rad bi samo res dal vse od sebe, in če to pomeni, da me bodo ustrelili, me ubili, ej, tako pač je.

Vas očitno res skrbi, da boste ustreljeni.

Ne vem, zakaj, a mene to ful skrbi. Ful, ful. A samo zaradi tega, ker vem, kaj je najslabše, kar se lahko zgodi. Ne bi rad, da se zgodi tako kot Charlieju Kirku, on je imel hčerke, ustrelili so ga pred očmi njegove družine. V takem času živimo, da ko se izpostaviš, si takoj napaden.

Primož Lavre

In več napadov dobivam z radikalne leve kot pa z desne. Včasih se prav ustrašim, ali človek sploh lahko ima svoje mnenje. Če se spet vrnem h katoliški gimnaziji, zakaj je bilo problem soočenje, na katero so povabili predstavnike treh levih in dveh desnih strank? Ne vem, mogoče me preveč skrbi, ampak svet je tako nor, da se hitro kaj zgodi.

Upam si reči, da vas preveč skrbi, da vas bo doletelo kaj podobnega kot Kirka. Vsaj v Sloveniji.

Mene skrbijo tudi ta nova orožja. Obstaja orožje, ki lahko sproducira glas v naših glavah. Občutek imaš, da ti nekdo govori, a ti si edini, ki ga slišiš. Pa orožje, s katerim spodbudijo srčni napad. Ali pa laserski napad. Verjetno je nekaj na teh teorijah zarote.

Kaj nas čaka po 22. marcu?

Mislim, da se bodo stvari zdaj obrnile in bo Slovenija začutila, kaj je to polna desna vlada. Ker v kovidu smo imeli manjšinsko vlado in smo hudo kovidno krizo, ki so jo povsod drugje komaj speljali, mi prestali v zelo dobrem stanju.

Mislim, da nam bodo ljudje zaupali, da s polno desno vlado pokažemo, kaj je to dobra desna vlada, ki dejansko skrbi za ljudi, ki naredi gospodarstvo konkurenčno in tudi poskrbi, da je nagrajen tisti, ki dela, tisti, ki noče delati, pa ne prejema sadov dela človeka, ki ne dela.

Pa je polna desna vlada res dejstvo? Glede na aktualne ankete je nehvaležno napovedovati rezultat volitev, sploh pa je pričakovani mandatar sam izjavil, da hoče imeti vlado s čvrsto večino v državnem zboru.

Mislim, da so te ankete zelo prirejene za to, da usmerjajo volivce k določeni stranki. Menim, da se bo na koncu malo drugače spletlo, aroganten pa ne bom.

Bomo po volitvah gledali, kdo bo s kom, ker na volitvah ljudje povejo, koga hočejo v državnem zboru, in takrat se šele lahko začnejo pogovori. Vse prej je sama nečimrnost.

Kaj je po vašem v tem trenutku najbolj pereč problem slovenske družbe in kaj bi morala biti prioriteta naslednje vlade?

Stanovanjska kriza. Vlada mora začeti s posodobitvijo zakonodaje, da se bodo infrastrukturni projekti lahko začeli odvijati. Ne zagovarjam tega, da je treba dati vsakemu človeku tisoč evrov na račun, to je bedarija, ti moraš poskrbeti, da bo sistem tako dobro deloval, da bo človek lahko do tega tisočaka prišel zelo hitro s svojim delom.

Tretjo, četrto, peto in šesto razvojno os moramo uskladiti, sprejeti moramo zakonodajo, ki bo omogočila, da strateški projekti hitro stečejo, da ne bo en metuljček oviral drugega tira. Ti infrastrukturni posegi bodo najbolj izboljšali življenje ljudi.

Potem pa zdravstvo, ker so te čakalne vrste umetno narejene, in treba je sčistiti korupcijo v državi. In pa javno upravo narediti učinkovito. No, zdaj so to že tri stvari. Če bi se moral odločiti le za eno, bi rekel, da je treba javni sektor narediti učinkovit in poskrbeti, da se bo z javnim denarjem razpolagalo gospodarno.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter