Dr. Matej Avbelj, pravnik

V koaliciji so se z različnimi sporočili odzvali na zahtevo opozicije za ustavno presojo dveh členov protikoronskega zakona in odloka o omejitvi gibanja. V SDS in NSi so kritični do ravnanja opozicije v času priprave ukrepov za blaženje posledic epidemije, izpostavljajo blokade in politične igrice. V SMC napovedujejo spoštovanje odločitev sodišča.

Ustavno sodišče je doslej prejelo tri pobude za oceno ustavnosti vladnega odloka o omejitvi gibanja zaradi epidemije novega koronavirusa. Prejelo je tudi nekaj pobud za oceno ustavnosti drugih vladnih odlokov in interventnih zakonov, skupno jih je že več kot 50, so za STA pojasnili na sodišču. Pobude na ustavno sodišče prihajajo vsakodnevno.

Opozicijske LMŠ, Levica, SD in SAB bodo danes predstavile in vložile zahtevo za oceno ustavnosti 9. in 103. člena prvega protikoronskega zakona. Med najbolj kritiziranimi so policijska pooblastila za čas epidemije novega koronavirusa. Levica napoveduje tudi zahtevo za oceno ustavnosti v sredo sprejetega odloka vlade o omejitvi gibanja.

»Vlečemo zidake iz demokratične stavbe, ki smo jo gradili,« pravita v intervjuju pravnika dr. Matej Avbelj, rektor Nove univerze in Dr. Jernej Letnar Černič, prodekan Fakultete za evropske in državne študije Nove univerze.

V petek, 17. aprila, sem na svojem FCB profilu in v medijih objavil apel javnosti, kako razumeti dogajanje na Ustavnem sodišču (US) glede ustavnosodne presojo Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih, površinah in mestih v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin, s katerim (nam) je vlada striktno omejila gibanje po državi.

Na ministrstvu za notranje zadeve bodo odločitev ustavnega sodišča, ki je zadržalo del odloka o omejitvi gibanja zaradi zamejevanja epidemije covida-19, preučili in jo tudi spoštovali. Odločitev o preverjanju upravičenosti podaljševanja ukrepov vsakih sedem dni podpirajo in pravzaprav že ves čas izvajajo, so poudarili.

Dr. Andraž Teršek, ustavni pravnik

Ustavno sodišče je zadržalo del odloka o omejitvi gibanja in vladi naložilo, da mora takoj po prejetju sklepa in nato vsaj vsakih sedem dni preverjati upravičenost ukrepov iz odloka. Ob upoštevanju strokovnih razlogov mora nato ukrepe podaljšati, spremeniti ali odpraviti, o tem pa obvestiti javnost, so sporočili iz ustavnega sodišča.

V uradu predsednika republike Boruta Pahorja so na poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za prosto mesto sodnika na ustavnem sodišču prejeli sedem kandidatur. Gre za kandidature Andraža Terška, Branka Koržeta, Anžeta Erbežnika, Roka Svetliča, Marka Starmana, Janeza Pogorelca in Barbare Zobec, so sporočili iz urada predsednika.

Ustavno sodišče bo na današnji seji obravnavalo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti vladnega odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah ter prepovedi gibanja zunaj občin bivanja, je predvideno v predlogu dnevnega reda. Pobudnika ocene ustavnosti za zdaj na sodišču ne razkrivajo.

Kot je poročal spletni portal podcrto.si, bo ustavno sodišče v četrtek začelo razpravo o ustavnosti vladnega odloka, s katerim je vlada omejila gibanje prebivalcev na občino njihovega stalnega ali začasnega prebivališča.

D. Jernej Letnar Černič, izr. prof. za pravo človekovih pravic, Fakulteta za državne in evropske študije

Ustavno sodišče je ob obravnavi nove ustavne pobude glede financiranja zasebnega osnovnega šolstva povsem jasno navedlo, da državi ni treba 100-odstotno financirati dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja v zasebni osnovni šoli s pridobljenim javno veljavnim programom. Mora pa v celoti financirati obvezni del programa.

Namesto, da bi ustavno sodišče po štirih letih blokade od levih poslancev v DZ končno samo določilo izvrševanje odločbe ustavnega sodišča o enakem financiranju javnih programov iz leta 2014, je prejšnjo odločbo dejansko povozilo. Tako je odobrilo nadaljevanje diskriminacije staršev in učencev v zasebnih osnovnih šolah v primerjavi s tistimi v državnih osnovnih šolah. Pomeni, da večina sodnikov v sedanji sestavi ustavnega sodišča postavlja levičarsko ideologijo pred ustavo in človekove pravice.

Vrnil se je šele 29. februarja, pri čemer je kolege na ustavnem sodišču celo spraševal, ali imajo kakšne pomisleke, ker bodo skupaj delali.

V Levici želijo v ustavno presojo znova vložiti zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki dostop do tovrstnih postopkov omejuje le na pare. Za vložitev zahteve potrebujejo vsaj 30 poslanskih podpisov, zato so se za sopodpis obrnili na poslanske skupine LMŠ, SD in SAB.

V Nemčiji bo v prihodnje dovoljena profesionalna pomoč pri samomoru. Nemško ustavno sodišče je danes namreč člen zakona iz leta 2015, ki preprečuje pomoč pri samomoru, označilo za neustavnega, saj jemlje neozdravljivo bolnim ljudem pravico, da se sami odločijo glede smrti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo za oceno ustavnosti določbe zakona o volilni in referendumski kampanji, ki dopušča, da javni mediji ločijo soočenja parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank. Že v preteklosti so namreč ugotovili, da ni protiustavna. Sodnik Klemen Jaklič pa se je zavzel za obvezno zapoved vsaj enega soočenja vseh strank.

Klemen Jaklič, ustavni sodnik